Deset skupin za Zmajevih deset! Vabljiv, žanrsko pester nabor desetih nastopajočih zasedb, brez sleherne vstopnine, v zadnjih utrinkih iztekajočega se leta. V ljubljanski Cvetličarni. Štart ob osmih zvečer. Kako zbasati deset bendov v peturni repertoar z vmesnimi menjavami odra? Vsaki nameniš petnajstminutni repertoar. Torej smo podožveli nekaj podonega kot v januarju lanskega leta, ko so skupine na podoben način invalidom zbirale denar »Za kombi« v Kinu Šiška. Le da je bila tam logično vstopnina.
Da bi asociacija enkrat več ušla k festivalu »Za kombi«, so tudi za »Zmajevih deset« odprli večer znameniti ljubljanski rockerji Sausages. Ob tej priložnosti je sedel za bobne Boštjan Vajs, ki je v velikem slogu zamenjal odsotnega Martina Janežiča. Slednji je moral zavoljo neodložljivih obvez ta nastop s skupino izpustiti. Bend standardno odrsko kompakten in uigran. Kratko, a sladko uvodno ogrevanje takorekoč že kar veteranov na sceni, se je sklenil po prčakovanju s standardom To mi deli. Za Sausages so oder nasledili štajerski punk rockerji D'Smokers. Trio z dokaj predvidljivo glasbeno vsebino, sveto preprostimi besedili in formatom skladb. Lepo, da so dobili priložnost stati na odru Cvetličarne, potrebujejo pa D'Smokers še nekaj kilometrine. Tretji med nastopajočimi so poželi posebno vrsto zanimanja. Gre za skupino Regulus, ki jo zastopata Marjan in Slavko Lebar. To sta pravi glasbeni legendi, ki sta igrala v skupinah Izvir ter Predmestje, kasneje pa skozi osemdeseta in devetdeseta delovala v zasedbi Spin. Bend izkušenih mačkov, ki je v letošnjem letu povil studijski prvenec, je pred tem nastopom menjal vokalista. V eni redkih letošnjih odrskih predstav je, v kratki minutaži, skupina prepričala in dostavila suverenih petnajst minut igre, uspela zaigrati kar štiri skladbe, med katerimi je imponirala zlasti zaključna, povsem nova. Obeta se torej novi album. V začetnem delu nekaj slabši zvok, kasneje so se stvari uredile. Novi vokalist ima super štimo.
Tudi The Drinkers niso ravno pogosti obiskovalci odrov v letošnjem letu. Četa alkoholnih nalivačev, na čelu z znamenitim Kolijem, je prva v seriji nastopajočih zbrala pred odrom kremenito druščino poslušalcev. The Drinkers so dodobra nakurli publiko, Robert Likar je strgal struno med drugo skladbo, bend je posledično skušal tako nastop celo skrčiti, a so se morali vrniti po še en komad. Ali je klaviaturist Primož Trebec uspel prepričati tonca, da njegov mikrofon na pozicji spremljevalnega vokala ne deluje, pa ostaja vprašanje. Ko to tamo peva – za zaključek prvovrstnega, a prekleto kratkega nastopa. Ne vem zakaj nastopa skupina tako malo, upajmo da jim bo leto 2017 prineslo drugačno koncertno bero. Povsem drugo žanrsko vsebino so zastopali v nadaljevanju Pink Panker. Podivjani HC punkerji z našpičeno zvočno kulso dveh grmečih kitar in silno razkačenim ter v besedilih brezkompromisnim vokalom, se pripravljajo za pravi boj za staro pravdo. Izvrstno uigran nastop s streljanjem iz polnih jajc. Takšnih skupin mlajšega EMŠO kalibra, s takšno prepričljivostjo in karizmo na slovenskem glasbenen prizorišču kronično primanjkuje.
Stare Device so v nadaljevanju zaigrale skladbe zasedbe Requiem. Po običaju. Ljudje teh klasik niso pozabili in energija je bila odlična med nastopom skupine. Egzi se je izvrstno držal na vokalu, izdelan in dinamičen odrski nastop, pa je podobno, kot po nastopu zasedbe The Drinkers, publiko konkretno nadražil, da je ta zahtevala še in še. Vendar je bil časovni interval izkoriščen. Tako so na odru kmalu stali mozirski Up'N'Downs, ki so v lanskem letu izdali silno ambiciozen studijski prvenec »Vse kar sem pozabil«. Tudi ti fantje so z nastopom zgolj potrdili, da gre za izvstno skupino, ki dojema poanto rock'n'rolla večplastno, kar se odraža tudi na samem aranžiranju kompozicij. Suverena predstava, poln in izvrsten zvok. Velika stopnja uigranosti, oder izkoriščen v polnem iztržku. Čutilo se je, da je bend za ta nastop izvrstno pripravljen.
Glede na to, da se je pisal četrtek in da je bil pred nami še en delavni dan, smo se morali s festivalskega prizrišča posloviti predčasno. Tako smo ostali dolžniki skupinam Backstage, Super Action Heroes in Avven. Slednjiim je pripadal daljši nastop, v izmeri štirideset minut, ker so nastopili na seznamu kot zadnji. Verjamem, da je bilo rajanje v nadaljevanju še vedno v polnem razmahu in da se je obiskovalcem bliskalo dalje z nezmanjšano intenziteto. Preprosto. Takšnih dogodkov primanjkuje na aktualni slovenski rockovski sceni kronično. Lepo je bilo, da so ljudje enkrat za spremembo v večernih urah zamenjali svoja dementna druženja na socialnih omrežjih za pravo in stvarno rock'n'roll zabavo. Ko bi jo vsaj še večkrat. Kapo dol Miru Mutvarju za njegovo nepopustljivost in organizacijski zagon. Dogodek je uspel v polnem iztržku in upajmo, da preraste v vsakoletno stalnico.
na vrh