Nič več samo ljubljanski thrasherji Panikk so pred dobrim mesecem izdali svojo drugo studijsko ploščo Discarded Existence in končno je prišel na vrsto čas, da Zavržen obstoj predstavijo še v Ljubljani. Tokrat so jih spremljali hrvaški kolegi Speedclaw in čeprav se je istega večera v Ortu odvijala brutalna kruljačina z Benighted na čelu, se je v Gromki kljub temu le nabrala nekaj deset glava in dobro razpoložena publika.
Kot prvi so svoje kremplje s starošolsko zvenečim speed/heavy metalom vanjo zasadili reški Speedclaw, ki so lani izdali svoj debitantski EP Iron Speed. Na njem se predstavijo predvsem v luči NWOBHM-a ter zgodnje Metallice in tudi v Ljubljani smo dobili konkretno dozo preprostega, a hitrega in udarnega heavy metala. Kam pes taco moli je dal vedeti že vizualni izgled benda z ozkimi kavbojkami in belimi hi-topkami, a so Speedclaw kljub klišejskemu videzu prijetno presenetili. V dobre pol ure so natresli prgišče hitrih rifov in drveče ritem sekcije nadgrajenih z ravno prav raskavim vokalom, da je celota dobila še malce umazan in surov prizvok. Speedclaw so se Ljubljani predstavili v lepi luči in se od publike, ki je bend nagradila z zasluženim aplavzom, poslovila s korektno izvedbo Exodus klasike Metal Command.
Panikk so nase opozorili že s prvim demom, še bolj pa s prvencem Unbearable Conditions, po izdaji katerega so nabrali številne koncertne kilometre. Čeprav danes v bendu kot edini originalni član ostaja Gašper Flere in so pretekli četrtek celo prvič nastopili s session kitaristom (čigar ime mi je žal ušlo iz spomina), ki je nadomeščal Jako Črešnarja, se to ni prav nič poznalo. Panikk so na oder stopili brez milosti in dvorano pretresli z udarnim thrash grooveom, ki vase posrka kot tornado. Vidi in sliši se, da novi album skupina pridno predstavlja tudi na koncertnih odrih, saj je bend v odlični formi. Udarni rifi so sekljali kot šrapneli, dinamična ritem sekcija pa je z razgibanimi bas linijami in potresnimi bobni dodobra pretresla Gromko. Prav Valentićev pester boben v živo pride še do precej večjega izraza, skupaj z neusmiljenim in samosvojim Fleretovim vokalnim renčanjem, pa Panikk v živo zaradi tega zvenijo še bolj agresivno in brutalno. Fantje so se po slabi uri poslovili z udarnim valom Eyes Don't Lie in več kot uspešno opozorili na to, da je Discarded Existence obvezno slišati tako na plošči kot v živo!
na vrh