To ni bila prvoaprilska šala. To so bili The Subways. Trio, v katerem za mikrofonom in s kitaro v roki diktira karizmatični Billy Lunn, kjer strune bas kitare drgne očarljiva Charlotte Cooper in kjer so bobni prepuščeni navihanemu Joshu Morganu, bi drugače lahko poimenovali tudi "mrzli bratranci" malce starejših ameriških garažnih veseljakov Eagles of Death Metal z Jessejem Hughesom na čelu. Fanta in dekle, ki so v začetku lanskega julija izdali svoj drugi studijski album z naslovom "All or Nothing", so se v okviru promocijske turneje ustavili tudi v sosednjem Gradcu.
Lokalni pop rockerji Once Tasted Life, ki jim je bila zaupana naloga ogreti publiko, so na oder pridirjali z istim zanosom, kot smo mu bili priča na lanskem Summer Breeze festivalu v Kirchbachu. Vendar elan na žalost ni vse. Mladina, ki se je zbrala pod odrom, se je pod njihovimi toni sicer pustila voditi kot marionete, a kaj, ko so fantje zaigrali že neštetokrat slišane komade z njihovega debitantskega albuma "A Thousand Moments We Let Pass", izdanega že skoraj daljnega leta 2006. Žal, za zahtevnejše poslušalce to ni bilo dovolj.
Popoln preobrat se je zgodil, ko so na oder stopili The Subways, ki jih je revija NME označila za "najbolj seksi stvar, ki so se v zadnjih letih pripetile v rock`n`rollu". In prav imajo. Billy Lunn, ki poseduje neverjetno karizmo in enormno količino energije, je že v začetku s pesmijo "Kalifornia" povezal skupino s publiko. Dekleta v prvih vrstah so histerično zacvilila in stegovala roke vsakič, ko se je Lunn pomaknil bližje k robu. Občudovanja vredna je tudi mala Charlotte, ki prav tako ni niti sekunde pri miru in veselo skaklja iz ene strani na drugo, čeprav se na trenutke zdi, da jo kar malo zmanjka. Z "Young for Eternity" z isto naslovljenega debitantskega albuma, ki je leta 2005 izšel pri založbi Infectious Records, so se prebudile še tiste zaspane ali malce zahtevnejše duše, ki so med ogrevanjem z Once Tasted Life odštevale minute ob kozarčku dobrega piva. Popoln preobrat je kot prvi odmevnejši komad prinesel "Oh Yeah!". To je tudi pravi singel s prej omenjenega albuma, ki je The Subways predstavil širši glasbeni srenji. Tesno za petami mu je "Alright", drugi izdani singel s ploščka "All or Nothing". Album, ki so ga z razliko od prvega (posnetega v Liverpoolu), snemali v Los Angelesu, je nastal pod taktirko prekaljenega Butcha Viga. Omenjeni slavi predvsem po sodelovanju z nesmrtnimi grungerji Nirvana, vedno zabavnimi in le redkokdaj resnimi Jimmy Eat World ter legendarnimi The Smashing Pumpkins. Kratkemu Lunnovemu prigovarjanju je sledilo povabilo na čajanko k "Mary" ter t.i. tekmovanje, katera stran Orpheumove dvorane je glasnejša. Je bila to leva ali desna? Ocena je sledila po pesmi "Shake! Shake!". Billy in strokovna komisija, v kateri sta bila Charlotte in Josh, mladenič, ki divje vihti bobnarske palčke, so imeli resnično težko nalogo. Vendar pravica vedno zmaga in ocena od ena do deset je bila seveda deset. Da si je publika to oceno zares zaslužila, je dokazala tudi med "I Won`t Let You Down", ki se prav tako nahaja na drugorojenčku "All or Nothing". Z razliko od "Young for Eternity" je zvok tega albuma malce trši, kar je najverjetneje posledica menjave producenta in snemanja v nekdaj obljubljeni deželi. V pesmih je znatno več tudi Charlottinega dekliškega (back) vokala. Prvi del nastopa so The Subways zaključili s pesmijo "This is the Club For People Who Hate People" in če se želite včlaniti v ta klub, si na naslednjem koncertu le kupite priponko s tem prikupnim, rahlo sarkastičnim napisom.
Začenši s "Strawberry Blonde", ki je za vedno vpisana v kožo pod Lunnovimi prsmi, se je večer počasi začel prevešati h koncu. Sledil je najverjetneje najtrši singel "Girls & Boys" z albuma "All or Nothing", katerega naslov ponazarja kako je Billy skoraj ostal brez glasu. Ker najboljše vedno ostane za konec in ko je norija na vrhuncu, je čas za eno in edino "Rock`n`roll Queen". Pesem, ki so jo The Subways razvlekli abnormalno dolgo in med katero je Lunn izvedel spektakularen "stage diving", je pelo sleherno grlo približno petsto glave množice, ki se je ta večer prelevila v kraljice in kralje rock`n`rolla. Omenjena skladba je tista, ki je mlade in nadobudne Britance ponesla v svet, saj je bila uporabljena v več televizijskih reklamah, video igricah in filmih "Umri pokončno 4" ter "Rocknrolla". V slednjem je med nastopom v klubu moč zaslediti tudi omenjeni trio.
The Subways so se že večkrat izkazali za neverjetno kvaliteten bend, ki v sebi skriva formulo za uspeh. Trdo delo vedno obrodi sadove in ni dvoma, da bodo nekoč veliki prav tako, kot so denimo The Killers, Oasis in drugi. Le verjeti je treba ...
Fotografije: Miha Rekar
na vrh