Že od leta 2003 se vsako leto ameriške heavy rock staroste Y&T (znani tudi kot Yesterday & Today) vračajo na nove in nove klubske turneje po Evropi. Potem ko so v začetku tisočletja koncertirali večinoma po domovini, jih je že kmalu pot zanesla tudi na Staro celino, kjer so postali naši stalni gostje. A njihove turneje imajo vse po vrsti lepotno napako: nikoli se ne ustavijo v naši bližini ali še huje, bog ne daj, celo v naši sredi. Tokrat se je bilo na vnovično srečanje z Y&T potrebno odpraviti v bavarsko prestolnico.
Dave Meniketti in kompanija so nastopili v majhnem klubu Garage Deluxe, ki se nahaja na jugu Münchna, v isti coni kot Metropolis, Tonhalle in nekaj ostalih priljubljenih prizorišč majhnih in srednje velikih klubskih koncertov. Gre za izredno majhen klub, zgolj za spoznanje večji od ljubljanskega Orto bara. Prvotna slaba volja zaradi majhnosti prizorišča se je tekom nastopa začela spreobračati v dobro, saj je publika v nabitem klubu pripravila prijetno atmosfero, intimno vzdušje, ujeto v utesnjenem prostoru med štirimi stenami pa je bilo mnogo intenzivnejše kot v napolsamevajočem klubu Exit Chmelnice v Pragi pred natančno enim letom.
Življenje piše neverjetno zgodbe. Tako sem sam v dobrem letu Y&T gledal trikrat, in naključje je hotelo, da v treh popolnoma različnih stadijih skupine. Lanskega junija na Švedskem se je iz desne strani odra še prešerno smejal basist Phil Kennemore, predno je dva meseca kasneje kot strela z jasnega udarila novica, da Phil boleha za pljučnim rakom. Tako je na jesensko "Facemelter" turnejo po Evropi odrinil začasni basist Brad Lang, ko sva jih z Alešem gledala v Pragi. Kljub vzpodbudnim novicam iz bolnišnice je originalni basist v prvih dneh letošnjega koledarskega leta preminil in Lang je postal polnopravni član zasedbe. Tako je skupina prihrumela do še tretjega stadija, ko je simpatični Kennemore po skorajda 40-ih letih članstva (prekmalu) postal del zgodovine. Pa še eno vzporednico gre potegniti. Če smo z Y&T lani na Švedskem s priredbo Rainbow in The Dark objokovali Diovo slovo s tega sveta, je tokrat Menikettijevo posvetilo z balado If You Want Me letelo na Phila Kennemorea, njegovega najboljšega prijatelja zadnjih 37-ih let, kot se je sam izrazil. Da je čustvena komponenta še močnejša, posrkbi dejstvo, da je ravno Kennemore soavtor te čudovite balade.
Po nasnetem intru so Y&T udarili z eno nosilnih skladb še vedno aktualnega albuma "Facemelter" On With The Show. Oder je bil izredno majhen in že osnovni bobnarski set Mikea Vanderhule je zavzemal skoraj polovico prostora, namenjenega glasbenikom. Posledično je bila kitarska trojica spredaj hendikepirana pri menjavanju položajev in sproščanju odvečne energije, kar še posebej velja za hudomušnega Brada Langa, ki ponavadi v stilu Jeffa Pilsona (Foreigner) koncert popestri s prekopicavanjem in norenjem. Že v začetni fazi nastopa so Y&T postregli z nekaj klasikami, kot so Black Tiger, fenomenalno Dirty Girl in metalsko Mean Streak.
Dave Meniketti ostaja izjemen glasbenik in nesporni vodja kolektiva, njegova karizma in moč pa vodilo, ki mu ostala trojica sledi. Njegov vokal širokih razponov kljub letom ostaja neverjetno mladosten in močan, vokalna intenzivnost pa ne popušča niti po dveh urah znojenja na odru. Sporočilnost Y&T glasbe ob spremljanju Menikettijevega nastopa zaživi v veličastni obliki. Duhovitost in kompleksnost njegovih solaž se v živi izvedbi zlijeta v preprosti retoriki njegovih prstov, ki stalno letajo gor in dol po vratu njegove kitare. Menikettijevi izrazi na obrazu med soliranjem so izražali iskrenost in pristnost, ki je bistvena za dolgoletni obstoj tako prezrte skupine, kot je Y&T. V celufan trdih metalskih riffov je zavita vseskozna prisotnost blues šarma, prepoznavnega zaščitnega znaka skupine, ki mu je Meniketti v nekaterih počasnejših solažah, kot je bila razpotegnejena verzija I Believe In You, posvečal še posebej veliko pozornosti. Temperatura v klubu je bila tik pod vreliščem, zato je v duhu sprostitve dobro dela tudi Vanderhulejeva solo bobnarska točka.
Turneja je posvečena trideseti obletnici klasičnega albuma "Earthshaker" (1981), zato ne čudi, da je bil v repertuarju zastopan zares intenzivno, privoščili so nam komade Hurricane, Rescue Me in Squeeze, pri izvedbi katere je v soj žarometov stopil ritem kitarist John Nymann, se postavil v šefove škornje in odpel celoten komad. Ker Y&T svojim maloštevilnim, a zvestim oboževalcem privoščijo le najboljše, redno premetavajo set listo in s tem edinstvenost koncertov. Izmed redkeje izvajanih komadov so zaigrali melodično perfekcijo Don't Be Afraid of the Dark ("Ten", 1990) in denimo dve skladbi iz albuma "In Rock We Trust" (1984), Lipstick & Leather in Don't Stop Runnin'.
Kvartet na odru je bil odlično razposajen, posledica česar je bilo šaljivo medsebojno zbadanje v nagovorih in kar tri zaigrani komadi v dodatku. Pri izvedbi Hell Or Highwater si je Meniketti z vokalnimi akrobacijami privoščil publiko in mimogrede namignil, da sami že začenjajo s pripravami na novo studijsko Y&T dogodivščino. Nisem si upal pomisliti, da se bo novo srečanje z eno mojih najljubših zasedb uspelo kosati z lanskim iz Prage, vendar so bili za to izpolnjeni prav vsi pogoji: zvočne razmere kot iz škatlice, izmenjujoča si energije na relaciji band / publika in glavno, za današnje čase neverjetni dve uri 20 minut dolgo intenzivno koncertno doživetje. Y&T so tudi danes vredni vsake minute in vsakega kilometra dolge poti!
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh