Leto se je hitro obrnilo okoli in spet je prišel prvi mesec novega leta. Vsakoletno januarsko koncertno mrtvilo se je kot ponavadi razživelo v drugi polovici meseca, ko je tradicionalno na sporedu tudi koroški WinterStrike festival - tokrat je potekal četrto leto zapored. Spomini na lanskoletno zimsko avanturo na relaciji Ljubljana - Rave na Koroškem so še živi, ko je v tistem popoldnevu pred dogodkom zapadlo enormno število snega in je bila posledično tudi obiskanost pod pričakovanji, ko sva se z Alešem spet odpravila na že znano pot po nikoli se končajočih koroških ovinkastih cestah, tokrat so naju k sreči spremljali zmerni vremenski pogoji.
WinterStrike festival vsako leto ponudi nabor aktualnih imen slovenske scene s povdarkom na agresivnejših zvrsteh metala. Tokratni nosilci so bili Negligence, ki jim je v letu 2010 z izdajo svoje druge plošče pri priznani založbi Metal Blade uspel velik met. Prvotno postavo festivala so dopolnjevali še The Scourge, Dalkhu, Keller in Vigilance, a so bili The Scourge zaradi razhoda z bobnarjem dva tedna pred koncertom primorani udeležbo odpovedati. Da bi bila mera polna, so le dan pred petkom zaradi bolezni odpadli še Keller. Občutna skrčitev seznama je prisilila organizatorje v iskanje kakšne zamenjave v rekordno kratkem času - našli so jo, a njenega imena vse do prihoda niso izdali. No, roko na srce, raje recimo, da je bilo ime zamenjave zgolj javna skrivnost, hehe.
Prvi so oder zavzeli Vigilance, nova postojnska heavy metal inkarnacija pod vodstvom Gige, nekdanjega Rager kitarista. V retro stil opravljeni - spandex hlače čez mednožno mošnjo in "high topke" pod njo so bili jasni pokazatelj, da Vigilance plujejo v vodah starošolskega heavy/speed metala. Razživeta odrska igra, trzanje preko riffa, riffanje z ramo ob rami ob melodično zasnovanih strukturah komadov so pod oder privabile privržence klasičnega metala. Ker je bil koroški nastop za Vigilance šele drugi nastop sploh, jim ne gre pretirano zameriti neuigranosti - ritem sekcija in kitara so igrali vsak v svojem svetu, a se ni za bati, da bodo z zagnano vadbo sčasoma izgubili to začetniško neskladje. Band se zaveda pomembnosti celostne podobe svojega nastopa, zato veliko moči usmerja v samo odrsko igro, koreografske vložke kitarske dvojice in energično držo. V stilu zlatih let britanskega heavy metala je postojnski kvartet s svetlobno hitrostjo odbrzel preko svojih prvih avtorskih komadov in klasik britanskega trojčka Maiden / Saxon / Priest vse do kraja uvodnega dejanja večera, ki je vlil novih moči za pestro nadaljevanje večera. Naj živi heavy metal!
Že omenjena zamenjava za dve odpovedi sliši na ime Scepsis. Gre za stranski projekt Thraw & Wartune članov, ki nastopi sem pa tja, enkrat do dvakrat letno in je namenjen izključno neobremenjeni prostočasni zabavi njenih članov, saj ne ustvarjajo avtorske glasbe. Domačini so pod odrom dvoranice Kompleksa zbrali največjo maso obiskovalcev v celotnem večeru in jo zabavali z največjimi metalskimi triumfi ekstremnejšega predznaka. Do takta natančna izvedba studijskih različic Sepulture, Death, Slayerjev in drugih thrash/death metalskih velikanov so še enkrat več potrdili kvartet v navezi Tilen (bas kitara), Ozzy, Doman (oba kitara) in Bubba (bobni) kot tehnično odlično podkovane glasbenike.
Tretji po vrsti so nastopili black metalci Dalkhu, prav tako z domicilom v domačih koroških logih, zaradi česar so bile prve bojne vrste že kaj kmalu po začetku nastopa zasedene z najzvestejšimi privrženci skupine, četudi kot posledica ekstremnega zvoka skupine koncertna dvoranica ni pokala po šivih, pot pred njimi na Scepsis. Dalkhu so trenutno eno najaktualnejših imen naše metalske scene, saj so pred kratkim izdali svoj prvenec "Imperator" (recenzija tukaj), ki je razumljivo predstavljal glavnino igranega repertuarja. Surov, brezkompromisen black metal z izrazito atmosferičnim vzdušjem v izvedbi Dalkhu je med štirimi stenami dobil še dodatno temačno komponento in nagnal strah v kosti vsem prisotnim! Žmohten zvok Sorgove kitare in Berstukov brutalen vokal sta skonstruirala ogrodje prvinskega black metala, ki ga je dinamično razgibala ritem sekcija v postavi Jurij / Kalki, zvočno podlago pa je s pravim frontmanskim pristopom v stilu največjih izpeljal Berstuk, s čimer so se Dalkhu izkazali kot formacija, ki se lahko ob zagnanem delu v prihodnosti odkrito spogleduje s slovenskim black metalskim tronom.
In končno je prišel čas za koordinate konfuzije! Oder so zavzeli slovenski thrash prvaki Negligence in Kompleks je s skladbo Addicted to Agression zavil na cesto brez povratka! Če je njihov oktobrski nastop na ogromnem odru Kina Šiške (reportaža tukaj) služil kot premierna predstavitev novega materiala, se je medtem nova plošča "Coordinates of Confusion" že dodobra usedla v ušesa podpornikov skupine, zato je pod odrom (pričakovano) nastala prava mala vojna vihra. Najmočnejše Negligence orožje so nalezljivi riffi, pri polaganju katerih je to pot dvojica Jey/Aljo delovala mnogo prepričljivejše kot v Šiški, razlog tiči predvsem v samozavestnejšem Aljotovim pristopu, ki se je ta čas že privadil na bivanje v skupini. Preko skladb z aktualne plate in starejših komadov Threshold Of Society, Options Of A Trapped Mind in No Brain No Pain so Jeseničani na Alexovih krilih jadrali skozi koncert. Alex se počasi, a trmasto in vztrajno prebija v vse boljšega vokalista, s čimer vsaj delno zakamuflira pomanjkanje za frontmana več kot dobrodošle karizme. Štiklc The Q Box proti koncu je poleg stadnardnih Negligence atributov postregel še z daljšim inštrumentalnim delom, ki je še enkrat več z izmenjajočim se obstreljevanjem solaž na plano iztrelil vse sposobnosti kitarskega dvojca. Negligence so nastop izvedli korektno in profesionalno in so lahko svetel zgled slovenskim metal bandom in jasen dokaz, da lahko tudi na sončni strani Alp na metal zelniku zraste kaj užitnega.
K uspehu celotnega večera so velik kozarček pristavili odgovorni za mešalno mizo, saj je bil zvok ves čas kot bi ga vzel iz škatlice. Dogodek je v celoti uspel, tudi število obiskovalcev se je napram lanski ediciji festivala kar podvojilo (!!), za kar gre zasluga tudi polnemu avtobusu, ki je v sredo koroških gozdov priromal iz Gorenjske.
fotografije: Aleš Pobrežnik
na vrh