Na začetku je bil (thrash) metal. In je bil punk/hardcore. Vedno sta se gledala nekoliko po strani, a na skrivaj sta si bila vedno všeč. Nedolžno spogledovanje je pripeljalo do sramežljivega držanja za roko. Pa nato do mečkanja na zadnjih sedežih avtomobila in nazadnje do strastnega dol dajanja, katerega rezultat je bil pankrtski mešanec thrash metala in hard cora - crossover. Eni vidnejših in pomembnejših predstavnikov žanra so postavil pravzaprav njegovi utemeljitelji, Dirty Rotten Imbecils, ali krajše, D.R.I. Legendarni Teksačani so se po sedmih letih znova vrnili na mesto zločina, Gala halo v Ljubljano!
A še prej so z dviganjem temperature v Gali hali začeli domači thrasherji Eruption, ki so se prvič predstavili v spremenjeni postavi - Boruta Rampiha je za bobni zamenjal Ivan "Tegla" Cepanec. Fantje so v viharnem setu predstavili že dobro poznane komade s prvenca Lifeless Paradise, med njih pa pomešali tudi nove stvaritve, ki napovedujejo novo ploščo. Eruption so več kot dobro opravili svojo nalogo, tole je bil verjetno celo eden boljših koncertov te thrash zasedbe kar sem jih videl. Vedno je pravi užitek med Eruption nastopom opazovati kitarista Tima, ki resnično povsem pade v glasbo, svoj sekiro pa odigra tako prepričljivo, kot da bi bil z njo zraščen že od rojstva. Tudi sicer je zasedba odlično uigrana, na roko jim je šel tudi dober zvok, novo energijo pa je v bend prinesel Tegla. Če je Strigo bobnal zelo elegantno s premišljenimi prehodi in veliko okraski, pa je Tegla bolj direkten, a mnogo bolj agresiven bobnar, saj se res ne boji pošteno usekati po opnah. In kot vedno je ponosno pokazal svoj one-pack, hehe. Če komade z albuma že dobro poznamo, pa so večja uganka nove stvaritve skupine, dve od teh so tokrat predstavili prvič. Lepo je bilo slišati predvsem to, da Eruption niso več tako močno zacementirani v klišejski thrash, kar je lepo nakazal "forbiddenovski" mid-tempo komad Unparticled Matter in rušilec Celestial God. Novi komadi tako z veliko bolj razdelanimi vokalnimi linijami in še boljšimi aranžmaji obetajo veliko. Eruption so svoj ognjen nastop zaključili s Playing With Matches svoje odobravanje do njihove glasbe pa je pokazal tudi basist D.R.I., Harald Oimoen, ki je med njihovim nastopom za trenutek priplesal pod oder.
Nato pa so pod razpoznavni D.R.I. logo, "Skanker Man-a", vendarle stopili člani te ameriške crossover zasedbe, ki je v začetku preigravala striktno punk oz. hard core, a so s svojo tretjo studijsko ploščo, Crossover, svoj hardcore korenine zrasli z močnimi vplivi thrash metala, novemu žanru pa so tako dali tudi ime. Edina originalna člana benda, ki deluje že trideset let (z nekaj letno vmesno pavzo med katero se je kitarist Spike Cassidy zdravil za rakom) sta danes vokalist Kurt Brecht in kitarist Spike Cassidy, v ospredju pa jima ob ramenih stoji še s svojimi grimasami in poziranjem, nekakšna maskota benda, basist Harald Oimoen. D.R.I. s svojim pristopom stavijo na brezkompromisno direktnost in točno tak direkt smo dobili naravnost v nos. Samo, da je Spike Cassidy potegnil prve note čez strune in pod odrom se je utrgal kaos. Od uvodne Beneath the Wheel se je vrstilo neprestano stagedivanje in moshanje, ki se je prenehalo samo, ko si je pavzo na odru privoščil tudi bend. D.R.I. so vrstili rušilec za rušilcem - Snap, Thrashard, Mad Man, Couch Slouch, Violent Pacification - ki so se kotalili pod punkerskimi a la "Dead Kennedys" bas linijami s katerimi je Harald začenjal komade, hrustajočo Cassidyjevo kitaro in nezgrešljivim Brechtovim renčanjem, ki naredi D.R.I. to kar so. Neustavljiva crossover sila, ki kljub starosti članov in dejstva, da je Cassidy premagal hudega raka, ne pojenja, energija benda je na odru še vedno prava. Nekoliko pa so D.R.I. tokrat vendarle usekali mimo, saj so komade igrali po nekakšnih delih; tri, štiri, pet himen si je sledilo nato pa je bend začel z najedanjem, brezveznim humoričenjem, prižiganjem čikov in nora intenzivnost koncerta je tako nihalo kot nekakšna sinusoida. Z izjemo tega "slabšega" spektra pa so D.R.I. znova pripravili odličen savnast žur za punkse/hardcoraše/skine in metalce. In upam, da jim končno vendarle že uspe posneti novo ploščo, ki jo čakamo že tako dolgo!
Fotografije: Nina Grad
na vrh