Larry Coryell velja za enega izmed najpomembnejših kitaristov, ki so v zgodnjih sedemdesetih oziroma na prelomu šestdesetih v sedemdeseta sooblikovali glasbeni svet jazz rock fuzije. Danes 71.letnik, je v karieri videl in doživel vse. S svojim glasbenim vizionarstvom velja za enega pionirjev citirane glasbene zvrsti, zato ne čudi, da so mu naproti prihajala druga revolucionarna imena velikanov svoje obrti, ki so s svojimi idejami ključno vplivala na razvoj jazzovskih varietet, v katerim so na duhovit in dotlej še nepoznan način dodajali glasbene sestavine iz sveta rocka, bluesa, pa tudi folk melosa in neoklasike. Takšni asi, s katerimi je Coryell sodeloval v preteklosti so med drugim (bili in so) Jimi Hendrix, Miles Davis, Wes Montgomery, Charles Mingus, Gary Burton, John McLaughlin, Al di Meola, Paco de Lucia, Philip Catherine, Carlos Santana in Eric Clapton.
Larry se je po ustvarjalni navdih obrnil k Tolstojevemu romanu Vojna in mir, ki ga je uglasbil ter tako ustvaril dvourni koncept, kjer se prepletajo elementi klasične glasbe, elementi jazz fuzije, opere in sodobnega plesa. Realizacije projekta in njegove oživitve na odrih Slovenije pa nikakor ne bi bilo, brez velike požrtvovalnosti in entuziazma Zdravka Balantiča, šefa kulturnega društva Veronikine zgodbe, ki se je lotil tega megalomanskega projekta tako, da je za realizacijo Coryellove vizije privabil k sodelovanju Simfonični orkester Akademije za glasbo Ljubljana z ženskim in moškimi solisti (oziroma pevskimi zbori), kot tudi Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Akademijo za glasbo, radio, film, in televizijo ter Fakulteto za računalništvo in informatiko.
Na odru velike dvorane kulturnega doma v Novi Gorici je stal torej »orjaški« orkester, na skrajni desni pa je ostalo v ospredju nekaj prostora, ki ga je zasedel mini jazz rock fusion band treh kitaristov, bobnov in kontrabasa. Zahteven zalogaj! Človek bi si želel malo bolj polne dvorane, navkljub temu pa je bila ta izpolnjena z veliko srčnostjo. Poslušalci so se kaj hitro zlili s spektakularno predstavo, v kateri smo v začetku kar dolgo čakali, na prvi Coryellov jazz ekspoze, potem ko je uvodna beseda šova v celoti in izključno pripadla orkestru.
Larry je med koncertom vidno užival. Tudi v trenutkih, ko je s kitaro miroval, ni bilo težko opaziti, kako se glasbenik zadovoljno muza in pravzaprav tudi sam dirigira vse, kar se dogaja okrog njega. Šov enakovredno obtežen s klasiko in jazz figurami, kot tudi obveznim sodelovanjem vokalnih solistov, ki so razgaljali učinek drame ter dodali tisti učinek resničnost Tolstojeve zgodbe, ki ga je bil prostor deležen polni dve uri. Coryell je imel ob sebi dva odlična kitarska pajdaša. Nenada Stefanoviča - mojstra klasične kitare in Igorja Bezgeta - mojstra šole jazz fuzije, ki je skozi nekaj strupeno naostrenih in pospešenih solističnih eskapad opozoril, da je v času zorenja ogromno preposlušal starejša dela Johna McLaughlina. Prav ta kitarski trio je nemalokrat spominjal na Coryellovo druženje z McLauglinom ter pokojnim Pacom De Lucio, pa čeprav je bil flamenko to pot pač povsem odsoten v aranžmajih.
Coryell je ustvaril slikovit pejsaž valovanja razpoloženjskih stanj, v skladu z izročilom Tolstojevega romana, skozi alternacijo točk zapisanih klasičnim aranžmajem ter jazzovskih pobegov. Za veliki finale sta se oba glasbena svetova povsem zlila skupaj v enega! Coryell je na tej točki vstopil v središče pozornosti, ko se je skozi vodilni motiv orkestra vklopil s čistokrvno stilsko figuro jazz improvizacije ter tako ustvaril popoln trenutek glasbene eklektičnosti, ki je navdušujoče stalila svetova klasične glasbe in jazza. Ta trenutek je dokončno prevzel prisotne, da ti zlepa niso in niso prenehali aplavdirati in pozdravljati glasbenike, še dolgo potem, ko je odjeknil v dvorani zadnji ton predstave.
»Vojna in mir« je skozi glasbeno vizijo Larry Coryella delo, ki je ob scenskih kulisah projekcij na platno ozadja, teatralnih vložkih sodobnega plesa, kot tudi jedrnatem vključevanju operetnih momentov s strani moških in ženskih vokalnih solistov, veličastno delo, ki v vsej svoji posebnosti, nima približka v glasbenem univerzumu. Coryell in ekipa srčnih slovenskih glasbenih mojstrov je svojo misijo torej opravila z izjemno odliko!
na vrh