Old school death metal veterani iz Floride Deicide so skupina, ki resnično ne potrebuje posebne predstavitve. Floridski gromoglasni glasbeni zlikovci in zlovešči antikristi, so v lanskem letu povili novi studijski album »In the Minds of Evil«, ki je za skupino skupno enajsti in nov alibi za nov obisk naše prestolnice. Iz glave nikakor ne gre njihov drugi nastop v Ljubljani, ko so v K4, dne 22.02.1999 nastopili v vlogi glavnih nosilcev paketa, ki je vključeval še nastope zasedb Rotting Christ, Ancient Rites, Behemoth, Aeternus in vzpenjajočih Slovencev Noctiferie. Zlasti zavoljo dražljivih izjav šefa skupine in basista Glena Bentona, ki je naznanjal svoj samomor pri 33. letih oziroma kristusovi starosti, kar pomeni, da bi moral kot letnik rojstva '67, to storiti leta 2000, torej smo vsi mislili, da ga med nastopom leta 1999 v K4 gledamo zadnjič. Vendar pa je Benton kasneje samomor "srečno" preživel rekoč, da samomore izvršijo samo slabiči in strahopetni. Glavar skupine, ki si je nekoč vrezal v čelo narobe obrnjen križ, je v družbi svojega starega pajdaša in bobnarja Stevea Asheima ter novejših postmelinijskih okrepitev, to je dveh izkušenih kitaristov Kevina Quiriona in Jacka Owena, prišel prirediti v Ljubljano torej nov svečani obred bogomora. Če se vrnemo za hip še k obema kitaristoma je Kevin Quirion, po kopici sporadičnih pojavljanj v skupini Deicide postal leta 2008 končno njen polnopravni član, medtem ko je Jack Owen pred priključitvijo k Deicide dolga leta igral za Cannibal Corpse.
V vlogi predskupin sta se tega večera znašli Italijanii SawThis in Francozi Svart Crown. Prvi so pričeli stresati zidove ljube nam Metelkove Sawthis. Bežni pogled na oder je v prvem hipu zmotno nanizal Death Angel pojavo Roba Cavestanyja, zavoljo opletavih »dreadlock« štrenov pevca Alessandra Fala-e, a nič več od tega. Kvintet je predstavljal svoj tretji album »Youniverse« Če imamo Slovenci Inmate, lahko rečemo za Italijane, da imajo Sawthis. Vsekakor so riffi »retro«, a zvočno »modernizirani«, kot tudi harmonizirani z vse polno okrasnih melodij v tercah. Bend deluje 14. let in naivnosti mu nikakor ne gre pripisovati. Čeprav je v Gala hali zevala praznina v tem času in je metalski korpus obiskovalcev še prebijal obroče na svoji poti do Gala hale, pa so Sawthis neobremenjeno in z veliko suverenostjo poskrbeli za vso korektnost nastopa. »Veseljaki in pol«. Proti tistemu, kar smo pričakovali v vrhuncu koncertnega večera prave »male bebe« in hrup kitar ter ultranalezljive »Soilwork« melodične pasaže so zgolj nedolžno občasno zaščemele zdaj levi, zdaj desni uhelj. Ljubko, a daleč od tega da bi te pribilo na tnalo prave ekstremno zveneče metalske brutalizacije.
Povsem drugačna zgodba pa so v tem primeru Francozi Svart Crown. Francozi so posebna glasbena kasta. Česar koli se lotijo deluje nenavadno, večkrat tudi izzivalno avantgardno, največkrat pa unikatno in eklektično. To je zelo dobro. In Svart Crown posedujejo to dimenzijo. Svart Crown, ki so nastopili na lanskoletni izdaji Metaldays festivala, so v postavi JB Lebail (vokal, kitara), Clemente Flandrois (kitara). L. Veyssiere (bas kitara) in N. Muller (bobni) prinesli v Gala hala natanko tisto, po kar pridejo razvajana ušesa in čemur so vloga predskupine v osnovi tudi podeli. Vlogo nepričakovanega presenečenja so namreč odigrali v velikem slogu. Atonalnost in lomljenje ritmov v nekakšnem usekano izzivalnem hibridu black in death metal univerzumov, ki prikličejo dejanja sorodnih Gorguts, Deathspell Omega, Ulcerate, z vplivi aranžerskih ogrodij starost Morbid Angel ali Behemoth. Razmazan in hreščav mračno povampirjen zvok mnogokrat atonalno tavajoč na nedrjih nenehno raziskujočih bobnov, katerih delo je samo po sebi popolna fascinacija skupine, je skozi glodanje ognjenih zubljev neusmiljeno goltalo prizorišče Gala hale. Bend je vidno užival v predstavitvi novega albuma »Profane«, ki je bil tudi konkretneje zastopan v repertoarju. Svart Crown je definitivno bend, na katerega veljajo biti pozorni vsi ljubitelji tehnične kompleksnosti, ki jo dopolnjuje izdelan občutek obrti za avanturo v svet fascinantne in sebi lastne fuzije elementov black in death metala. Fenomenalna uvertura pred nastopom Deicide torej!
Kot zadnji so torej na oder stopili Deicide, ki jih ob Death, Obituary, Morbid Angel uvrščamo med najpomembnejše death metalske akte, ki prihajajo iz Floride. Skupina je sicer sprva poudarjala bolj aktualni material z zadnjega dobro sprejetega albuma, In The Minds of Evil. A po nekaj skladbah so na svoj račun prišli oboževalci starejših albumov, kot so Once Upon the Cross, Serpents of the Light in Legion. Samemu nastopu Deicide pravzaprav ni veliko očitati. Famozni Glen Benton premore pri svojih 47 letih neverjetno močan in izrazit krulež. Tudi ostali člani nedvomno niso pešali, bobnar Steve Asheim, ki je Bentonov dolgoletni spremljevalec, še vedno premore hitro igrati. Kitarski dvojec Jack Owen (ex-Cannibal Corpse)/Kevin Quiron pa je v eni uri priskrbel lepo količino močnih death metal riffov ter dokaj izvirnih solaž. Glavna težava je bila v tem, da je skupina delovala preveč statično, tudi sam zvok je bil precej nerazločen. Sam Benton pa kar se tiče komunikacije s publiko, ni ravno blesteč primerek. Resda je bila odigrana marsikatera klasika, a od legend, kot so Deicide, bi se lahko pričakovalo še kakšnih 15 minut več programa, kot pa le dobro eno uro. Vsekakor pa se je skupina oddolžila za tisti porazen nastop na Metalcampu 2011, kjer so nastopali kot trio.
S koncertom Deicide se lahko zaključi, da je bila letošnja sezona, kar se tiče death metala, res pestra.
na vrh