Lahko rečemo, da so Avtomobili resnično pripeljali daleč. Po vseh teh letih in njihovih zimzelenih skladbah, ki ostajajo naše vsakodnevne spremljevalke. Pripeljali so do svojega desetega albuma v karieri, do albuma »Daleč«. Vsled konkretnih promocijskih aktivnosti (izdaja promocijskih videov, singlov) in medijske podpore, ki je spremljala izdajo novega albuma, se je ta v mesecu dni prijetno ustalil v podobi rednih rotacij na radijskih valovih zlasti nacionalnega radia, kjer sta se skladbi Reka in Stopinje v snegu že lepo udomačili.
Koncert Avtomobilov je vedno posebna izkušnja. Vsak njihov koncert. So »ljudska« skupina in v njihovem glasbenem jeziku, lahko rečemo art-izrazoslovju, se najde za vsakogar nekaj. Kombinacija sporočilno močne in vselej globoko intuitivne ter čutne poezije z glasbeno estetiko unikatne in edinstvene karizme, kjer si v svojevrstnem okolju podajajo roke rock, jazz, funk in seveda pop, ostaja za skupino še naprej zmagovita. Recepta za to ne znajo povedati, ga pa povsem spontano in intuitivno odkrijejo vselej, ko se znajdejo skupaj na odru.
Pred dnevi sem se mudil v Novi Gorici, bil je dan pred nastopom Avtomobilov na domačih tleh, v tamkajšnjem Kulturnem domu, kjer je skupina še pred nastopom v Kinu Šiška premierno predstavila najnovejši studijski izdelek. Morda se s svojim osebnim navdušenjem nad novo ploščo skupine in novimi koncerti v tistem trenutku nisem znašel ravno v krogu prave klientele, sicer klenih Goričanov, ki so tako kot jaz, ubirali tistega dne pota v smeri Mostovne, kjer je bilo vse nared za nastop pionirjev doom metala Pentagram. Tako sem naletel na kar nekaj povratnega zmrdovanja s strani žanrsko odtujenih glasbenih okusov. Hecno. Ne glede na to, gre v primeru goriških Avtomobilov za lokalni ponos. Goričani bi jim morali namreč postaviti najmanj spomenik. Kakorkoli, Slovenci znamo očitno biti zelo težko ponosni na naše kulturne dosežke in se z njimi istovetiti. Preobremenjeni s skromnostjo in nizko samopodobo. Človek bi namreč v tem oziru vsaj od lokalnega prebivalstva pričakoval kanček navijaške logike v prid podpori domačim, čeprav se glasbeno ni treba nujno istovetiti.
No da ne skrenem predaleč. Dolgo smo jih čakali, da pridejo v Ljubljano. Na oder Kina Šiške so stopili ob osmi uri zvečer in odigrali maratonski koncert, ki je izmeril v dolžino dve uri in dvajset minut. Novi skladbi Stopnje v snegu ter Reka sta druga za drugo odprli koncertni večer. Že v začetnem delu je val nostalgičnih emocij sprožila izvrstna Pot domov, obdana z nič manj izvrstnima April ter Gorica, bend pa je tisto pravo delavno temperaturo ali odrsko kemijo ujel prav nekje med skladbo April in skozi udarnejšo art rockovsko zadušnico mlajše EMŠO številke Netopir (album »Pozna pomlad«, 2012). Sledijo gostje. V skladbi Sama, ki zahteva posebno vokalno rahločutnost, se pojavi na odru Tokac (Dan D), Marko se umakne v zakulisje, Tokcu prepusti prvo frontno linijo in celotne vokale, Tomislav pa v svojem slogu odpoje komad na izrednem nivoju. V svojem slogu seveda. Tokca za predsednika. Kot vedno, s svojo vživeto vokalno karizmo zapusti vselej izreden pečat in to v katerikoli skladbi.
V začetnem del, tja do šeste točke, ko sem spremljal nastop skupine iz neposredne bližine, se je čutila na odru manjša nesproščenost, kot da bi bend še vedno iskal pravi »grip« izvedbenega perfekcionizma. Nekaj nemirnosti je seval tudi Mirko na klaviaturah, ki je večkrat sunkovito oprezal okrog sebe, ko je iskal kontakt s kolegi na odru, kar je dalo slutiti, da se bend še »kalibrira«. Tudi Marko je bil sprva nekoliko zadržan, na trenutke celo malo plah, a se je kasneje, zlasti skozi vročekrvno Netopir popolnoma razmahnil. David Morgan je tudi to pot v Netopirju odigral podaljšani bobnarski solo izhod, ki je jemal sapo. V tej točki David vseskozi nadgrajuje svoj solo, ki je na slehernem koncertu nekoliko drugačen in se vedno močno dotakne poslušalca. To je jazz. Njegov snare boben je bil izvrstno ozvočen in je topovsko odzvanjal v dvorani, kontrastno, izrazno, odločno,.. Nasploh so Avtomobili zgradili imenitno zvočno sliko. V tem oziru imajo izjemne izkušnje. Vzpostaviti dober zvok v »stopničasti« dvorani Kina Šiške, ki ponuja v tem oziru kar nekaj pasti ni lahka stvar, Avtomobili pa so to opravili z izredno odliko, primerljivo celo nivoju kristalne jasnosti koncertnega zvoka Porcupine Tree, ki so na istem prizorišču nastopili davnega dne, 03.11.2009. Vse je bilo jasno in razločno. Šuligojev topel, organski in visoko melodično prodorni bas, Bušijeva kitarska pretanjenost, kjer je znova kraljeval v svojem svetu izjemnih kitarskih domislic in ornamentov. Morgan je pač Morgan, lahko rečemo eden najbolj izpiljenih slovenskih bobnarjev nove generacije. In seveda oba brata, brez katerih vse te zgodbe nikdar ne bi bilo in tudi ne bi trajala. Edinstvena vokalna karizma šarmantne odrske figure Marka, vselej prefinjeni prelivi Mirkovih klavirskih zaves, ki so nostalgično vzbujale tudi čase osemdesetih, obenem pa z zvočno toplino blizu staremu dobremu Hammondu dostavljale jedro zvočne slike, še posebej v trenutkih, ko se je Buši odlepil v svoj svet solističnih akrobacij, pri čemer je zlasti ob pull off zategljajih (kjer je iskal pol tona ali ton više) ustaljeno znova pridno stopal na prste, kot nekoč sloviti teniški as Boris Becker med pripravo na svoj prvi servis.
Skratka, skladbi kot sta Mraz in Argentina, sta druga za drugim sprožali kurjo polt, publika je vsako skladbo nagrajevala z navdušenjem (burnejše odzive so pobrale seveda klasike), potem pa je sledil drugi del koncerta, kjer so Avtomobili znova dali prednost točkam albuma »Daleč«. Na oder so pristopili pihalisti. Pihalni trio trobenta, pozavna, saksofon in seveda še ena posebna gostja, ki je kot edina predstavnica lepšega spola, dodobra poživila koncert. Severa Gjurin! Ta je ostala na odru za tri skladbe. Skladbo Daleč sta odpela, tako kot na albumu v duetu skupaj z Markom, potem pa so Severi Avtomobili prepustili glavni vokal na še enem ponarodelem zimzelenu Skozi leta ter najnovejši Obsedela sva sama. Njena čuteča predstava je izvabljala čarobnost, vokalna karizma pa vdahnila točkam noto mistike. Pihala so se v glasbo Avtomobilov vedno izvrstno vklapljala, no že prva postava Avtomobilov je vsebovala saksofon. Ideja o integraciji pihalnega tria je delovala in učinkovala izvrstno. V sozvočju z energijo skupine. Nasploh v silno zahtevni novi baladi Mladost, kjer je nenehno barvanje ozadja spremljave s pozavno pravzaprav esencialen gradnik. Novo dimenzijo sta tako ob spremstvu pihalnega tria dobili klasiki Ljubezen ne stanuje tu in vselej zanimiva, v izvirniku nad new wave punk gibanjem navdahnjena Ona nosi uniformu, ki je skozi zrelostno artistično metamorfozo novih časov prešla v izvrstno art rock skladbo, kakršna zlahka prenaša tudi dotike jazza. Ena najmočnejših skladb novega albuma Če si rojen, je sklenila njegovo promocijo, temu pa je sledil niz klasik, ki so nas pripeljale h koncu nastopa, na čelu s fantastičnimi Drugačno nebo, Enkrat v življenju (s prodornim in vselej nalezljivim refrenskim napevom), mistično zagledano in koprnečo Enakonočje ter v sklepnem delu tiho pričakovano V mrzlih dvoranah.
Obvezno dodatek je prinesel v uvodu tisti pogrešani in najslajši zimzelen. To je skladba Gospodar v kateri si je bend znova privoščil obilo igrivosti, zlasti na relaciji Mirko - Buši (impro-dialog relacije kitara-klaviature), znova pa je izvabljal malho zabave trenutek, ko je želela publika preiti v petje refrena, medtem ko je morala skupina zaviti nazaj v še eno kitico, preden je naposled krenila v refren. Namesto skladbe Nekaj let, ki je bila dodana na set list, se je skupina odločila da raje še enkrat zaigra izvrstno novo Če si rojen in tako na veličasten način sklenila ta nepozabni in edinstveni koncertni večer, ki bo za vselej nosil posebno mesto v dolgoživi karieri edinstvenih Avtomobilov.
Vedno »sanjam« o koncertnih izdajah ob takšnih priložnostih. Navadno se pri nas za to sicer izkoriščajo Križanke, ali oddaja Izštekani, celo Cankarjev dom. Ne pomnim pa izdelka katerega od slovenskih izvajalcev, ki bi izhajal iz Kina Šiške. Nemara bomo takšne sreče kovači tokrat, a dvomim. O tem sem sanjal že oktobra 2012, ko so Avtomobili nastopili v Cankarjevem domu ob takratni promocijski predstavi namenjeni izdaji albuma »Pozna pomlad«. Bend ima sicer v žepu en koncertni album, vendar je skrajni čas, da izda nacionalna glasbena založba Avtomobilom prvi dvojni koncertni CD dokument, nemara pospremljen tudi z DVDjem, ki bo reflektiral artistično zorenje skupine skozi zadnjo dekado delovanja, odseval njen kreativni duh sedanjosti in na katerem bo poleg obveznih klasik, vključen tudi material zadnjih dveh studijskih dokumentov. Obeh izvrstnih seveda.
Naj odpelje torej novi album Avtomobile daleč, daleč, daleč… še mnogim letom naproti!
fotografije: Klemen Udovč
na vrh