Letošnji Orto fest je že v polnem zagonu in sredin večer je bil tokrat namenjen predvsem ljubiteljem malo trših ritmov. Avven so stari znanci slovenskih odrov, tudi tega v Orto baru, Puppetz pa prav tako že kar nekaj časa uspešno nabirajo koncertno kilometrino. Ker pa sem se z obema skupinama tokrat prvič srečal v živo, so bila pričakovanja, predvsem na slišano in prebrano, postavljena precej visoko.
Skupina je svoj nastop, pred sprva malo številčno publiko, pričela z akademskih petnajst minut zamude. Dolenjsko/posavska naveza je skupaj že debelih 14 let, lansko leto pa je izdala svoj drugi studijski album z naslovom 'Top of the World'. Fantje so se občinstvu predstavili s svojo vizijo modernega melodičnega rocka. Ne bojijo se uporabljati sample-ov, a po drugi strani ne pretiravajo z njimi, tako da izpadejo kot začimba klasični rockovski zasedbi z dvema kitarama, bas kitaro in bobni. Glasbeno na trenutke spominjajo na U2, včasih celo kanček na Siddharto, kar mogoče niti ne čudi, glede na preteklo sodelovanje z Tomijem Megličem, vsekakor pa sledijo svoji glasbeni viziji. Dosti skladb je zgrajenih na kontrastih med mirnejšimi (bas, vokal, bobni) deli in udarnimi, ko usekata zraven še obe kitari. Ritem sekcija opravlja svoje delo odlično, še posebej Jaka Darovec, katerega udarno bobnanje je na koncertu res prišlo do izraza. Z odliko je svoje delo opravil tudi kitarski dvojec Škafar in Močnik, ki sta iz svoje Telecasterke in Les Paula izvabljala melodične riffe. Skupini se dolga leta igranja poznajo, saj so bili fantje, kljub manjšemu obisku, zelo razigrani. Mogoče je v tem pogledu izstopal le pevec Pahljina, ki je bil za odtenek bolj statičen kot ostali člani, a je kljub temu svoje delo opravil konkretno in korektno.
Zamuda nastopa Puppetzov je posledično privedla tudi do zamude nastopa zvezd večera, Avven. A o tem zvezdništvu nekoliko kasneje. Tako kot Puppetz pred njimi, imajo tudi Avven nabrane veliko kilometrine, tako na domačih kot tudi na evropskih odrih. Svoj stil glasbe so poimenovali 'rock vzhoda', saj naj bi zavračali zahodne vrednote. Vendar temu ni čisto ravno tako. Glasbeno bi jih, vsaj starejša dela, uvrstil nekam med Siddhartin album Nord ter mogoče Eluveitie. Ime skupine prav tako izhaja iz zahoda kot tudi umetniška imena nekaterih članov zasedbe. Ko sem ravno že omenjal zvezdništvo - nikoli prej še nisem med občinstvom opazil toliko puloverjev z napisom Avven Crew, med katerimi je bilo kar nekaj njihovih fotografov, video snemalcev, roadijev in se koga. Mogoče to na kakšnem večjem koncertu niti ne bi bilo očitno, v majhnem klubskem prostoru Orto bara pa je kar bodlo v oči. A nič ne de; podjetni Kresničani so si več kot očitno zadali izdelati celostno podobo, ki je obvezni del vsake ambiciozne skupine, ki si želi prebiti izven slovenskih meja. Sam nastop je bil izvršen tako kot je za njih značilno, odlično! Na roke jim je šlo tudi super ozvočenje spodnje klubske dvorane; na žalost, edina zamera gre dejstvu, da se ne slišalo Anejevega igranja na dude, medtem ko se je flavto in piščali lepo slišalo. V dobrem desetletju delovanja, se je nabralo zvestih oboževalcev, ki so energičnemu nastopu tudi tokrat dodajali piko na i - pa naj bo to s ploskanjem, petjem in celo mosh-pitom v prvih vrstah. Primožev in Urošev vokal sta se odlično dopolnjevala, Peter pa je skrit za klaviaturami kar nekajkrat sceno popestril z nizkim growlom, ki bi ga njegovemu stasu kar stežka pripisali. Koncert je bil seveda tudi odlična priložnost predstaviti nov studijski izdelek Projekt Eos. Skladbe le-tega so precej trše od prejšnjih del, bolj "metalske" in zna se zgoditi, da navkljub podobnemu vokalu, Avven le izgubijo to Siddhartino dogmo. Ne glede na to, ali vam je glasba všeč ali ne, Avven so še enkrat dokazali, da so izjemna koncertna skupina, ki svoje delo opravlja profesionalno in posledično žanje uspeh, tako doma kot v tujini.
na vrh