Vasko Atanasovski je priznan slovenski jazz flavtist in saksofonist. Najprej sem ga imel čast spoznati ob njegovem udejstvovanju v norem orkestru Bratka Bibiča, kjer s svojimi solističnimi izleti igra vidno vlogo. Tokrat se nam je v Cankarjevem domu predstavil z lastnim sekstetom, ki ga poleg njega sestavljajo še sama priznana imena: Zoltan Lantos na violini, Simone Zanchini na harmoniki, Dejan Lapanja na kitari, Žiga Golob na basu in Kruno Levačić za bobni.
Vasko je lani izdal dvojni album Bohemia, ki ga je to pot predstavljal tudi željnemu občinstvu v Cankarjevem domu. Odigral je namreč ves prvi CD iz albuma Bohemia, ki je bil posnet živo na festivalu Alpentoene v Švici (podobno je storil tudi Bratko Bibič s svojim zadnjim albumom).
Vasko stavi na dokaj podobne adute kot gospod Bibič. Za podlago vedno uporablja čvrste jazzovske prijeme, ki jih pogosto nadgrajuje s klasičnimi in z balkanskimi motivi. Tu posebej prevladujejo slednji, kar še posebej dobro deluje na občinstvo, ki se tako ob živahnih ritmih hitreje ogreje. Kompozicije so močne, dinamične, razgibane in vedno s čvrsto melodično osnovo, kjer, kot sem že omenil, prednjačijo balkanski motivi.
Vasko je torej v skladbah zelo igriv, na kar namigujejo že njegovi srebrni čeveljčki, vendar pa je z nekaterimi nežnejši trenutki, ki pa so naredili ravno tako velik vtis in marsikaterega poslušalca s hipnotičnim zibanjem popeljali v svet domišljije, pokazal tudi svoje meditativne lastnosti.
Ta glasba ima vsekakor veliko za ponuditi. Vasko je sicer izjemen saksofonist in flavtist, vendar nikoli ne želi pretirano izpostavljati svojih sposobnosti. Ne pustite, da vas srebrna obutev zavede - Vasko ni tako nečimrn, da bi vso slavo želel zase. Tokrat je opravljal vlogo nosilca glavnih melodij (po navadi se mu je pri tem pridružil še en drug instrument - v glavnem violina ali harmonika), medtem ko je solistične dolžnosti pogosto prepuščal drugim možem. Tako smo lahko prav vse glasbenike slišali solirati, vendar pa so vsi pazili, da v tem niso pretiravali (le bobnar in basist sta občasno zašla z začrtane poti).
Po predstavitvi svojega novega balkanskega etno jazz projekta Bohemia , kot mu pravi sam Vasko, so fantje ob burnih ovacijah odšli z odra, nakar so se vrnili na reprizo odličnega tretjega dela suite Midnight Summer Concert.
Dobro uro in pol trajajoč koncert je torej postregel z izjemno predstavo in prvovrstnimi kompozicijami, ki so ponovno dokazale, da smo Slovenci mojstri mešanja jazza in vzhodnjaških ter balkanskih vplivov (Begnagrad, Miusow Quartet, Quatebriga, Kapela la Chateliere,...). Vidi se, da Vasko nekaj črpa tudi od Bratka Bibiča, kar je logično, saj že dolgo sodelujeta skupaj. Bratko je še nekoliko bolj "klasičen" in "hudomušen", Vasko pa dostikrat ustvarja melodije bolj na prvo žogo, bolj udarne in poskočne. To le priča, da Vasko ne sledi slepo po Bratkovih stopinjah, temveč skuša najti svojo vizijo. Nadvse pohvalno in pozitivno, koncert pa vsekakor doživetje vredno ogleda za vse ljubitelje nekoliko bolj nekonvencionalnega jazza.
Fotografije: Rok Podgrajšek
na vrh