Koncertno dogajanje letos je prava norija, komaj obrneš glavo in že se znajdeš na drugi lokaciji in pred teboj na odru je drug bend. Koncert The Sisters Of Mercy v Sloveniji po dobrih 15 letih. Prelepo obeležje, vredno obiska in firbca. Glede na skromnost oglaševanja tega koncertnega dogodka, je dvorano VPK obiskalo preko 500 ljudi, kar je bilo sila vzpodbudno. Vsaj kisika v dvorani je tako ostalo dovolj skozi celoten koncert.
FATHER: 20.35 – 21.20
Mladi nadebudni metalci iz Rijeke, so bili odlična izbira za ogrevanje. Baje je za njihov garant kvalitete prispeval svojo besedo sam šef skupine The Sisters Of Mercy Andrew Eldritch, ki naj bi jo tudi izbral za predskupino. Skupina je zadetek v polno za vse ljubitelje aktualnih zadevščin. Father zvenijo prepoznavno jasno in moderno sveže. Njihov slog fascinantno združuje prvine funka, thrasha, hard corea in klasičnih prvin heavy metala, recimo skladno zgibanko narejeno iz glasbe skupin kot npr.: Faith No More, Tool, Deftones, Pantera, Alice In Chains ali Machine Head. Tehnično kompleksni in izpiljeno uigrani, vendar z adrenalinsko eksplozivnostjo, ki te takoj potegne nase. Vsekakor če poslušaš njihovo glasbo s pravo mero "globine", brez težav odkriješ žanrsko bogastvo sloga skupine. Brezkompromisno so udarili s svojo razpoložljivo artiljerijo in pričeli gnesti svoje masivne energične debele riffe. Father so v odlični formi. Vokal je močan in odločen. Prepričljivo vrešči in je hkrati neverjetno eksploziven v sleherni melodični legi. Ob tem ohranja vso moško potenco! Riffi izdelani, groove je bil izjemen. Ritem linija duhovita in "jamm session" raziskovalna, velikokrat z riffingom v kontraritmih je skozi zabeljene pasaže potovala povsem nepričakovano nazaj v popolnoma v drug tempo in novemu vzdušju naproti.. Neverjetna kvaliteta se skriva za imenom Father. Verzi v angleščini, kar je edino pravilno. Vsekakor se publika nikakor in nikakor ni mogla ogreti. Očitno je bilo med njimi le preveč "alternativcev", kljub temu, da je pevec prešerno vabil prisotne naj se približajo skupini pod odrom, so se detoniranja težko metalskih zvokov ljudje raje izogibali v previdni oddaljenosti. Vsekakor so Father ob zaključku sleherne pesmi poželi gromek aplavz in splošno odobravanje množice. A na sila vljuden, skorajda formalen "hladen" način. Father so prepričali s spontano odrsko igro in pa seveda z odlično dozo humorja ter dodelanim imagejem, po vzoru "obleka naredi… skupino", kar npr. slovenskim bendom absolutno premnogokrat manjka. Med skladbami je zažigala zlasti Emon z orientalskimi lestvicami, ki so bile prefinjeno vtkane v tercetne harmonije obeh kitar ter "bosanski marš" na bobnih. Father so skupina na katero lahko 100% stavite in vas absolutno ne bo izneverila. Zvok je bil med njihovim nastopom odličen.
THE SISTERS OF MERCY: 22.00 – 23.20
Lepo jih je bilo znova srečati po petnajstih letih odkar je minilo od njihovega obiska v ljubljanski Hali Tivoli. No situacija v katero so pevec, stvarnik oziroma idejni vodja "religije milostljivih sester" Andrew Eldritch in njegova nova kitarista v skupini Chris Catalyst in Ben Christo pahnjeni danes, vsaj kar se tiče na slovenskih tleh, je pričala da so The Sisters Of Mercy danes tipičen klubski bend, kar se k njihovemu alternativnemu zvoku absolutno prilega. Vsekakor v množici ni bilo težko najti "starih dobrih darkerskih fetišistov" in pogled na njih je predstavljal pravo atrakcijo, ki je oživela med koncertom glasbeno sceno, ki se je bohotila skozi osemdeseta v začetek devetdesetih, potem pa nenadno poniknila iz rock obzorja. To je bil njihov dan. Tudi Eldritch se je z leti "malo" spremenil. Čupa je izginila, nadomestila pa jo je peroksidna krtačka. Vsekakor fant ni pozabil nadeti sončnih očal ter vtakniti cigareto med kazalec in sredinec desne roke, z rokama pa se je "komolčasto" oklenil svojega mikrofona, da je skril svoj obraz, kar je pač njegova stara zaščitna znamka in po tem velecenjenega gospoda ni bilo naposled težko prepoznati. Koncert se je začel v slogu duha skupine. Mračnjaško! Oder je preplavila gosta megla in potem se je zaslišalo. Kitarista sta gor! Kitare udarijo, ritem mašina za njimi z zvokom, ki bi lahko koga še prepričal, da gre na odru za bitje iz mesa in kosti, ki narekuje tempo. Solidno zelo solidno. Na začetku je bil Eldritch prenizko v miksu nastavljen in vokal se je izgubljal za riffingom kitar. Repertoar je bil sestavljen presenetljivo iz kar nekaj novotarij. Vsekakor gre prvi minus vodji skupine, ker komadov ni predstavljal med nastopom skupine. Težko je namreč sprejeti dejstvo, da kot skupina ne izdaš nobenega novega albuma že več kot celih 15 let ter igraš "nove" zadeve, ki množicam preko nosilcev zvoka, pač niso uradno dostopne. Sploh ne v Sloveniji, kjer se prikažeš 1x na 15 let, če se že. Drugo je Anglija, tam verjetno komada Crash And Brurn ter Still lahko slišijo angleži vsako leto. Prav tako so skladbe Summer, Slept, Alice, Anaconda We Are The Same Sussane ter Romeo Dawn marsikoga popolnoma presenetile. Prvi del koncerta je bil zastopan z nekaj zahtevanimi klasikami kot recimo Ribbons, potem venček Docotr Jeep/ Detoantion Boulevard, When You Dont See Me, Flood I., Dominion /Mother Russia , potem so te izginile iz set liste in z njimi vred se je tudi množica dokaj umirila nasploh, ko je na odru vodila glavni motiv bas kitara v pesmi Romeo Down, kar je predstavljalo sila zanimivo popestritev na koncertnem nastopu, ki je odpeljan v sila podobni frekvenci skozi svojo celotno minutažo. Vsekakor je bil zvok zelo spodoben skozi koncert. "Sestre" so bile težke, sila težke, težje kot sem pričakoval. Jeza se je nakopičila v vseh teh letih in mora skočiti nekako na plano. Vrhunec koncerta je bil pravzaprav njegov končni del z This Corrosion, ki je skrajno razvnel publiko. Po tej pesmi smo bili deležni celo prvih dveh besed na koncertu: "Thank you!" iz ust vodje skupine, ki je tako skozi meglo zapustila oder.
Po nekaj krepčilnih minutkah so nazaj in odstrelijo to kar je publika čakala. Klasiki Something Fast in Lucretia (My Reflection). Množica ne skriva navdušenja! Potem pa znova v zakulisje. Je koncerta konec? No "roadie", ki je položil mikrofon nazaj na stojalo, kateri je edini na odru štrlel iz megle, nas je s svojim dejanjem demantiral. Po trenutkih počitka sta na odru znova kitarista, brez Eldritcha. Tako sta odžgala inštrumental, ki je tudi nova pesem. Ko smo že pri novih stvareh, lahko dam "nove" v narekovaj, saj jih igrajo "Sestre" nekako od leta 1993 pa nadalje in vendar jih še niso uspeli posneti za izdajo novega albuma. Zanimivo, da na set listo niso vključili nobene izmed pesmi iz njihovega prvenca "First and Last and Always". Skratka The Sisters Of Mercy so zaključili koncert s svojo znamenito priredbo Temple Of Love in neznansko osrečili slovenske fane. Vsekakor je zanimivo da skupina na set listo ni vključila znamenitega hita More. Verjetno so se ga rahlo naveličali igrati.
Kakorkoli soliden, a redkobeseden koncert, soliden zvok, masivna zavesa kitarskih riffov in kontrastna preverjeno prepričljiva kopija bobnov prekop izbranih "drum sampleov", za katere je vneto z vrtenjem knofov v odrskem ozadju med koncertom skrbel "roadie". Kljub vsemu, bi morda lahko "malega hitlerčka" Eldritcha še malo dvignili v miksu zvočne slike, skupina pa bi lahko "zvadila" malo bolje "back vokalne linije", ki jih prispevata oba kitarista med koncertom, sicer je bolje, da v bodoče tudi za to uporabijo zvočno vzorčenje, saj gre za edinstvenost skupine, ki bi morala biti med koncertnim zvokom jasna kot beli dan. Fani so prisostvovali kreaciji znane atmosfere, ki jih je potegnila nazaj v zlato obdobje skupine izpred dobrih 15 let, a z mnogo manj pompa. Vsekakor "izbljuvana" megla na odru ni skrivala želje po kreaciji Eldritchovega osebnega mita, kot kultne figure The Sisters Of Mercy, za katero naj bi se skrivala anarhistična ideologija najbolj temačnih apokaliptičnih vizij njegovega uma, kar odseva vsekakor tudi melanholija glasbe The Sisters Of Mercy. Skratka zrutinirano uigran pristop. Brez "tratenja odvečne energije in časa". Kratkim uro in 20 minutam je botrovalo tudi dejstvo, da je skupina samo "štemala" komade drugega za drugim, praktično brez vmesnih pavz. Mrtvo srce v mrtvem svetu. Še enkrat so ga uspešno osmislili.
na vrh