Ko so Zablujena generacija konec lanskega januarja priznali, da so stare pizde in pod istim naslovom izdali svoj šesti studijski plošček, si nihče ni niti predstavljal, da se bodo čez eno leto, 12. februarja, ponovno znašli na tleh ljubljanskega Orto bara in si za omenjeni album prislužili zlato "piratsko" ploščo za več kot tri tisoč z interneta ilegalno naloženih albumov. Kljub temu, da so Zablujenci ob tej priložnosti vsem lastnikom piratske različice albuma ponudili zamenjavo za originalni izvod, je bilo le nekaj takih, ki so to res storili. Se "šenkanemu" konju gleda v zobe?!? Zanemariti ne gre niti dejstva, da so bile vstopnice, ki naj bi šle v prodajo na dan koncerta ob 21. uri, razprodane v pičlih nekaj minutah, zaradi česar je bilo kar nekaj takih, ki so iz Orta odšli s povešenimi nosovi.
Dejstvo, da je prodaja zgoščenk v zadnjem času močno padla in da si večina ljudi albume na osebni računalnik naloži s spleta, so pri založbi Panker studio naredili korak naprej. Uvedli so t.i. zlato "piratsko" ploščo kot naslednico nekdanji klasični zlati plošči, ki so jo založbe podeljevale glasbenikom. Zablujena generacija so bili torej prvi prejemniki omenjene plošče in ker fantje igrajo za dušo, jim jo je izročil predstavnik studia Dušan.
Žal je njegovo govoričenje le redko kdo upošteval, saj je zbrana množica upornikov nestrpno čakala začetek koncerta. Nepogrešljivim komadom z vsakega koncerta kot so "Pobegli vlak", "Upornika brez razloga", "Egotrip", "Totaln debil", "Extrasupermegafakinnujno", "Moja liza", "Razdalja", "Sonce nabija", "Patricija", "Pozitiv vabrejšan", "Mokre sanje", "Superboy", "Kdo hoče plesati z menoj?" in priredba šankrokovskega "Metulja", so dodali nekaj redko slišanih "Vse kar rabm", "090" ter "Tu mač". Za piko na i so listo začinili še z nekaj skoraj nikoli slišanimi. Med slednje spadajo "Bodi ti (to kar si)", "Mi smo stare pizde" in "Gremo drugam". Stari hiti nedvomno žanjejo sloves, ki so si ga ustvarili, mladina pa je to še potrdila. Norija na vrhuncu in tresoča se tla Orta - primerljivo po peti stopnji Richterjeve magnitudne lestvice in porajanje vprašanja "ali bo ljubljeni Ortič prenesel tak napor?". Vidno utrujena publika si je vseeno imela čas oddahniti med slednjimi, skoraj nikoli slišanimi komadi, kjer se je videlo, da jih večina zbranih bolj slabo ali skoraj ne pozna.
In ker Zablujenci niso kova "umetno narejenega benda", so si me koncertom "privoščili" nekaj napak. Najprej je v temo brcnil Ramon, ko je med "Razdaljo" zgrešil rif, kmalu mu je sledil še Primož. Vendar fantom tega ne gre zameriti. Kot edini "kiks" bi jim lahko šteli to, da so "Sonce nabija" začeli s komadom za tiste, katerim se še ni razvil čut za dobro in kvalitetno glasbo oz. za tiste, katerim se ta čut sploh ni razvil. Govorim namreč o komadu "Mi gremo pa na morje", ki ga izvajajo Čuki. Še dobro, da je vsebina želodca ostala tam, kjer mora.
Kljub temu, da so Zablujenci že pred letom dni priznali, da so stare pizde, so odlično izpeljali še en, uro in štirideset minut dolg nastop. Dogajalo je tako njim kot publiki, stari in mladi. Črnina, ki se je prej razlegala po prostoru se je, kot bi naredil "switch off", zamenjala z bolj živahnimi barvami in večer se je nadaljeval s tradicionalnim "80`s" žurom.
Fotografije: Mojca Perdih
na vrh