Napočil je drugi dan U2 koncertiranja v Zagrebu. To je tisti famozni dan, ki je bil prvi uradno potrjeni koncertni termin nastopanja U2 na Hrvaškem v sklopu "360°" turneje. Dan prej se je čutilo, da so U2 v Zagrebu ohranili distanco do publike, ki so jo dosegali z rezerviranostjo, nekoliko vzvišenim odnosom, kot tudi samo zmanjšano aktivnostjo odrske izvedbe repertoarja, kar zlasti leti na rovaš vokalista Bona Voxa. Zapustili so vtis, da skušajo izkoriščati dominantnost gigantske odrske navlake, ki jo tovorijo s seboj po turneji ter da skušajo preusmeriti pozornost mase pod odrom, da bi se ta osredotočala zlasti na bogastvo svetlobnih učinkov. Z drugimi besedami bi to lahko pomenilo, da U2 na novi turneji niso sposobni obvladovati novega odra in da jih ta lahko poje v slehernem trenutku, se pravi prevzame goriščno točko ogleda njihovega koncerta. Glasba pa ostaja vseeno najpomembnejša stvar pri vsem tem. Če želite dobiti o vsem koncertnem U2 pohajkovanju v letu 2009 na tleh Evrope čimbolj jasno sliko, morate najprej prebrati precej bolj detajlno RockLine reportažo koncertaU2 v Zagrebu, prvega dne, ko se je pisal ta prešerni datum, 09.08.2009.
Kar nekaj argumentov je pričalo v prid upravičenosti pričakovanja, da bo koncert U2, napovedan za 10.08.2009, boljši od koncerta, dne 09.08.2009, seveda na isti lokaciji. V parterju se je zgostilo precej večje število oboževalcev. Pravzaprav se ni bilo mogoče premakniti z mesta, v oddaljenosti in stoječ v parterju, kakih 40m od osnovnega odra (10m od rdečega sektorja). Bolj ko se je bližal koncert, več balonov se je znašlo v rokah oboževalcev. Baloni pred prvim nastopom U2 v Zagrebu? Kaj je že to? Torej na stadionu je očitno pričakovala skupino množica še bolj zagriženih oboževalcev, kot da poprej. To je logično, saj je ravno 10.08.2009 datum, ki je bil prvi uradno potrjeni U2 datum, za špil v Zagrebu in moral si se preklemansko potruditi, da si uspel priti do vstopnice, za kar pa so posebej motivirani seveda najbolj fanatični U2 fani.
Po mukotrpnem odštevanju minut, pravzaprav identični sliki nastopa obeh predskupin The Hours in Snow Patrol, pri čemer se človek upravičeno vpraša, ali je dobro pred masovnim obiskom rock koncertov U2, predstavljati takšno glasbeno neznanje in artistični blef. Za dobrobit glasbene širine posameznika planeta Zemlja gotovo ne, za varno trženje visokoletečih dobičkov korporacij, ki se požvižgajo na posledično škodljivost, pa je ta poteza edina logična, potrebna, zahtevana. Ljudje so itak neumni in ne vedo kaj pomeni beseda "indie", ki jo nadevajo bendom The Hours ali Snow Patrol. Obe skupini sta izvedli identična repertoarja tudi drugi dan na Maksimiru, stresli iz sebe sicer nekaj več kinetizma in odklopa, a občutka le golemu sledenju rutine strogega profesionalizma, nista uspeli izprati. Kako funkcionirajo Snow Patrol in The Hours, je zabeleženo v čtivu reportaže U2 obiska, z dne 09.08.2009, ki se nahaja TUKAJ.
Identična situacija se je ponudila seveda tik pred nastopom U2. Najprej Bowiejeva Space Oddity, nato se luči ugasnejo, Mullen prične pritegovati bobne v uvodu skladbe Breathe. Z leve in desne se mu pridružita bas in kitara, stadionu pa se zmeša, ko se v vso nastalo situacijo umeša še presvetli Bono Vox, prvi stas in glas U2. To pot pa je bilo tisto nekaj v zraku, ki je rezultiralo v tem da je koncert zasedbe U2 izzvenel bolj prepričljivo kot dan poprej na isti lokaciji. Niti v enem trenutku nisi dobil občutka, da odrska scena obvladuje skupino. Ne skupina je delovala suvereno in vsa konstrukcija, ki so jo privlekli s seboj, je dobila naposled smisel, ki plemeniti kot pomemben dodatek sleherni U2 koncertni spektakel. Bono sam je pristopil od začetka na način, ki je precej lažje vzpostavil most med skupino in občinstvom. Deloval je tudi precej bolj živahno in potentno kot dan pred tem. To se je iskrilo tudi v vokalnem pristopu, ki je delovalo bolj vživeto. Tudi preostali trije gradniki v zasedbi, so delovali nezmotljivo. Vsak je prispeval svoj delež, ki je sicer nenadomestljiv v kreaciji U2 edinstvenosti in skupina je razvila svojo pečatno kemijo, ki jo sicer v svetu rock glasbe postavlja na povsem svoje mesto. Pri tem denarju, si sploh kdo drzne pomisliti na kaj drugega?
Skupina je prevetrila set listo in skaloviti vah vah akordi so prinesli na oder Mysterious Ways, kjer je Bono povabil na oder dekle z imenom Simona, katera naj bi predstavila stadionu svoje znanje trebušnih plesov, nadaljevala z "izgubljeno" I Still Haven't Found What I'm Looking For, namesto Stay, ki so jo odigrali prejšnji dan, pa sta Boni in Edge povsem sama izvedla akustično Stuck In A Moment You Can't Get Out Of.
Koncert je znova doživljal svoj intenzivni razcvet v drugi polovici. In zlasti zaradi precej bolj burnega odziva množice pričaral precej boljšo vibracijo, močnejša občutja, večjo prepričljivost in tako deloval v celokupnem seštevku še bolj resnično, kot prvi dan. Znova seveda nismo mogli pogrešati Bonovih političnih pridig, ki so doživljale vrhunec ob posvetilu skladbe Walk On Burmanski politični mučenici Aung San Suu Kyi. Regularni del je znova zaokrožila nepogrešljiva Where The Streets Have No Name.
Zasedba se vrne in prinese na oder One. Boljšo pozicijo v repertoarju koncertne izvedbe, bi ji človek težko našel. Ta izzveni na moč intenzivno, z fanatičnim sodelovanjem stadiona, kjer seveda mravljinčenje hrbtenjače in kurja polt nikakor nista izostali. Tudi drugi dodatek z With Or Without You, je še naprej grel in nosil množico v nedrjih U2 magije, zaključek z Moment Of Surrender, pa je, ne glede na dejstvo, da ne gre za mega U2 hit, deloval ob precej bolj kompaktnem in prepričljivem koncertu, povsem umestno.
Torej če potegnemo primerjavo med obema dnevoma U2 koncertov v Zagrebu, so jo v vsem bolje odnesli obiskovalci drugega dne. Odzivnost in zagriženost populacije drugega dne pod odrom, se je prenesla na kvartet, ki je tako pričaral natanko to po kar smo prišli. Izpostavil je svoj unikatni jaz, ki se je ob vsej krami bajne denarne vrednosti, razbohotil v sijaju, ki si ga je sleherni obiskovalec tudi potihoma predstavljal in v pričakovanjih pred koncertom tudi sanjavo vizualiziral. Zmago U2 nastopov v Zagrebu je odnesel torej drugi dan!
fotografije: Robi Lipej
na vrh