Ne zgodi se prav pogosto, da se ponudi tako lepa priložnost za koncertno druženje z eno največjih glasbenih ikon vseh časov, kot je bil v našem primeru obisk nastopa nekdanjega Beatla, sira Jamesa Paula McCartneya, ki se je sredi 'On the Run' turneje odločil oglasiti pri naših zahodnih sosedih in sicer v Bologni. Že dejstvo, da sta se izpred Tivolija proti Bologni odpravila kar dva bogato napolnjena avtobusa, od tega en dvonadstropen , lepo pove kako veliko zanimanje je vladalo za nastop liverpoolske legende. Pred dvorano Unipol Arena pa je vladalo pravcato obsedeno stanje, ki v teh deželah po navadi zavlada samo še ob papeških obiskih.
Že pred začetkom koncerta je v dvorani, ki je z minute v minuto vase vsrkavala vse večje količine disciplinirano in manj disciplinirano kotalečih se človeških mas, vladalo odlično vzdušje. Še posebno zadovoljstvo je ponujal z masivnim lesom podprti strop dvorane, ki je omogočal idealno akustiko, da o pogledu na izdatno dvignjen oder na katerem so že bili pripravljeni raznovrstni 'pripomočki' težko pričakovane britanske glasbene atrakcije niti ne govorimo. Tik preden prihodom Paula in spremljevalne tovarišije so se na glavnem odrskem zaslonu vrteli različni filmčki iz možakarjeve bogate kariere. Še posebno navdušenje s strani publike so po pričakovanju doživeli prizori iz časov The Beatles, ko so John, Paul, George in Ringo s svojo glasbeno (pa tudi kulturno) revolucijo zavzeli svet.
Mrzličnega pričakovanja, ki so ga izdatno podaljševali nekateri bizarni glasbeni izbori precej nadležnega DJ-a, je bilo naposled vendarle konec in 'band on the run' je ob huronskih ovacijah prikorakal na oder. Paul, ki je poleg bas kitare, svojega tradicionalnega inštrumenta, igral še kitaro, klavir, ukulele in mandolino, je okoli sebe uspel zbrati resnično zavidanja vredno spremljevalno zasedbo, katero je med seboj družila čudovita lastnost, da so prav vsi brez težav, na prepričljiv način opravljali spremljevalne vokalne harmonije.
Na električni kitari se je nahajal Američan Rusty Anderson s katerim Paul sodeluje od leta 2001, medtem ko Brian Ray, drugi Američan v zasedbi, drgne kitarske in bas strune kot član McCartnyeve koncertne zasedbe od leta 2002 dalje. Na bobnih je vladal korpulentni Abe Laboriel, Jr., izjemno karizmatična pojava, ki s Paulom prav tako sodeluje že celo desetletje, medtem, ko je bila za klaviatursko postavitvijo moč uzreti Paula Wickensa, McCartneyevega rojaka in starega znanca. Wickens je že pravi veteran, saj je član Paulove zasedbe od leta 1989 dalje. Od tedaj se pojavil na številnih albumih in DVD-jih. Na Paulovih turnejah pa nastopa tudi v vlogi glasbenega direktorja. Vsi našteti člani Paulovega spremljevalnega kvarteta so seveda izjemno cenjeni tudi kot vrhunski priložnostni glasbeniki.
Med koncertom je bil pogostokrat prav neverjeten občutek, da so Paula na odru spremljali samo štirje glasbeniki, saj so iz sebe uspeli iztisniti neverjetno bogat zvok, zlasti na račun kitarsko-klaviaturskih multiharmonij, ki so bile izvedene naravnost briljantno. Najuspešnejši glasbeni avtor 20. stoletja nas je očaral z neverjetno zbirko 35 izvedb različnih zimzelenov, ki so izvirali tako iz njegove solo kariere, kot iz slovite zapuščine Beatlov in njegove kasnejše skupine Wings, katero je ustanovil skupaj s svojo prvo ženo Lindo.
Večer so odprli na silovit način z brezčasno, art rockovsko obarvano Beatles klasiko "Magical Mystery Tour", bistvom istoimenskega EP-ja iz leta 1967. Paul je na veliko veselje Wings privržencev poskrbel, da je imel ta koncert precejšen poudarek na njihovi dediščini, saj je The Beatles zimzelenu takoj sledil hit single "Junior's Farm", kateri je bil ustvarjen v obdobju legendarnega albuma "Band On the Run" (1974) po katerem so tudi naslovili aktualno turnejo. Nato nas je z "All My Loving" vrnil v predpotopno-romantično ero začetka šestdesetih, ko je album "With the Beatles" kraljeval na vrhovih glasbenih lestvic popularnosti.
Že v naslednjem trenutku je dvorana stresla naslednja Wings eksplozija z udarnim hitom "Jet", ki morda od vseh njihovih klasik najlepše zajame esenco tega nekdanjega Paulovega banda. "Got to Get You into My Life" je napovedala, da v tem večeru ne bo manjkalo številnih biserov iz ere, ko so Beatli odkrili art-pop rockovsko sofistikacijo (druga polovica šestdesetih). Nemalo presenečenje med izvedbami je predstavljala "Sing the Changes", katero je Paul ustvaril leta 2008 v sklopu eksperimentalnega dueta Fireman. Kdor slučajno ni uspel prepoznati tega relativno novega standarda, se je toliko bolj razživel z naslednjim zimzelenom, "The Night Before", kateri izvira iz še enega legendarnega Beatles albuma in filma "Help"" (1965).
Topli zvoki Hammond orgel na naslednji Wings klasiki, "Let Me Roll It", so pošteno zagreli podplate množice, ki je naseljevala do zadnjega roba napolnjeno dvorano. Od vseh inštrumentov na katerih se je v tem večeru preizkusil nas je Paul najbolj navdušil, ko je poprijel za svoj znameniti Höfner 'violinski' bas. Večni romantiki so doživeli ekstazo ob naslednjem Beatles zimzelenu "Paperback Writer", medtem ko je med legendarno balado "The Long and Winding Road" osupljiva melanholija, ki je prišla iz Paulovega klavirja v trenutku prevzela celotno dvorano.
Sveže, že v tretjič poročeni liveropoolski glasbeni umetnik, multi-inštrumentalist in skladatelj, ki bo naslednjo leto praznoval 70 let, ni kazal niti najmanjšega znaka svoje spoštljive starosti, saj nas je v mladeniškem slogu zabaval kar dobre tri ure. Demonstracija izjemne vitalnosti in neiztrošenosti Paulovih glasilk je prišla do posebnega izraza na vselej temperamentnem Wings standardu "Nineteen Hundred and Eighty-Five", kjer se je publika izdatno razživela ob znamenitih poskakujočih ritmih 'salonskega' klavirja.
V drugi polovici nastopa so se Paul in tovarišija odločili, da nas preprosto zasujejo z najboljšimi zimzeleni Beatles in Wings ere, začenši z "Eleanor Rigby", katera je bila za številne pod odrom ena najtežje pričakovanih klasik njegove kariere. Zelo lepa gesta se je pripetila, ko se je Paul pred izvedbo nesmrtne The Beatles balade "Something" spomnil na 'tihega' Beatla Georgea Harrisona. Od njegove prezgodnje smrti letos mineva natanko deset let. Ob tem je navedel anekdoto, kako ga je George med igranjem "Something" uspel navdušiti nad ukulelejem.
Zlata glasbena era sedemdesetih je za trenutek vnovič oživela prek izvedbe nesmrtnega Wings standarda "Band On the Run", ki je prav tako predstavljal enega izmed vrhuncev večera. Edina izvedba Beatles klasike, katere večina izmed nas v tem večeru ne bi pogrešala je bila "Ob-La-Di, Ob-La-Da", a je bila vseeno odigrana na izjemno okusen način, tako da jo sploh ni spremljal tradicionalno butast ambient.
Ljubitelji dvojne Beatles mojstrovine "The White Album" (1968) so se najbolj razveselili izvedbe "Back in the U.S.S.R.", sicer enega izmed najtrših zimzelenov v povesti legendarnih Hroščev. Zimzeleni progresivno rockovski prototip "A Day in the Life", morda celo najboljša skladba v povesti nepozabnega liverpoolskega kvarteta, je bil naslednji v seriji koncertnih vrhuncev. Od vseh Beatles izvedb tega večera je bilo prav na njej moč občutiti nevidni, a vseskozi prisotni duh Johna Lennona, katerega življenjska nit je bila na tragičen način prekinjena pred enaintridesetimi leti. Paul se, tako kot v Georgeovem primeru, s skladbo "Here Today", ni pozabil prikloniti tudi Johnovemu spominu.
Čudovito je izpadla tudi brezčasna balada "Let It Be", kjer se je Paul vnovič znašel na klavirju in uspel soustvari nepozabno Beatles magijo. Iz eterične zamaknjenosti nas je v hipu prebudila "Live And Let Die", kjer je dvorana skorajda eksplodirala od zgoščene vokalno-inštrumentalne erupcije odlične verzije Wings klasike pa tudi od številnih odrskih efektov na čelu z atraktivnim ognjemetom in ekstravagantnim raketometom. Ta zimzelen, katerega večina izmed nas najbolj pozna zaradi istoimenskega filma o Jamesu Bondu, prvega z Rogerjem Mooreom v glavni vlogi, za katerega je bil tudi napisan, je napovedal, da se koncert približuje zaključku. Redni del nastopa je Paul po pričakovanju zaključil s "Hey Jude", kjer je dvorana množično prepevala znameniti glavni refren.
Prvi dodatek na čelu z mirovniškim antemom "All You Need Is Love", katerega je Paulov band genialno vrinil med "The Word" in "She Loves You", je bil, tako kot se spodobi, po Beatlovsko obarvan". Pozitivne vibracije so preplavile celotno dvorano in tudi največji ciniki med občinstvom so s težavo prikrivali svojo ganjenost. V drugem dodatku pa je s trojčkom klasik iz eksperimentalne ere liverpoolskega kvarteta pripravi še zaključni triumf. Najprej je Paul z "Yesterday" ustvaril tisto edinstveno melanholično magijo, ki odlikuje vse Beatles balade, nato pa je publiki vrgel v obraz rokavico z burno verzijo proto trdo rockovskega/metalskega standarda "Helter Skelter" s katerim je 'zakuril' celotno dvorano. Za veliki finale pa so z "Abbey Road" (1969) trojčkom "Golden Slumbers/Carry That Weight /The End" na svoj račun vnovič prišli vsi progoljubci in zaljubljenci v glasbeno sofisticiranost. Večina se je strinjala, da je bila to pika na i v vseh pogledih fantastičnega koncerta, ki je ponudil toliko veličastnih trenutkov in presežkov, da ti še zlepa ne bodo pozabljeni. Po huronskih ovacijah, katerih kar ni bilo videti konca, je 'romantični' Beatle s spremljevalno tovarišijo odkorakal z odra.
Najboljši ostajajo najboljši. Paul nas je popeljal na vlak nepozabne odrske magije, kjer je prek prereza svoje veličastne kariere demonstriral zakaj je največji izmed še aktivnih glasbenikov iz zlate dobe klasičnega rocka. Naužili smo se čiste odrske perfekcije pod taktirko žive glasbene legende, ki tudi po več kot petdesetih letih glasbenega udejstvovanja s svojimi brezčasnimi mojstrovinami še naprej združuje navidezno nezdružljive generacije, medtem ko sporočila njegovih besedil ostajajo aktualna za vse večne čase. To je bil eden tistih koncertov, ki jih je danes vse manj in katerih bistveni efekt je ta, da ti dajo občutek, da si resnično prisostvoval pomembnemu delu zgodovine in kulturne dediščine človeštva.
fotografije:Jernej Vene, Bojan Horvat
video: Jernej Vene
Za prevoz v nedrjih vselej varnega in prijetnega vzdušja je tudi to pot poskrbela Agencija Koncerti.net na čelu z neustrašnim, klenim rockovskim navdušencem, Concert Freak-om!
na vrh