Ambient SiTi Teatra je na splošno kot nalašč za akustične koncerte; manjša dvorana in prijeten ambient sta kot nalašč za akustične podvige podobne Severinemu. Dvorana je bila na dan dogodka nabito polna, sestavljena iz predstavnikov različnih starostnih skupin (od najmlajših do starejših) in prežeta s posebnim, vrvečim občutkom. Po zatemnitvi dvorane in umiritvi čenč na moji levi se na oder SiTi teatra prikradejo za bobne Gašper Peršl, za kontrabas Žiga Golob, Dejan Lapanja na kitarski stolček in Severa Gjurin za svoj prostor za glavnim mikrofonom. Koncert se je začel z Mlini in vetrovi, brez obotavljanja in nepotrebnega “animiranja” publike.
Nadzor dinamike (spreminjanja glasnosti inštrumentov in vokala) je bil neverjeten; med deli skladb, ko sta izvajala pesem samo Severa in Dejan, je bilo mogoče slišati klikanje kemičnega svinčnika čez dvorano. Severina barva glasu se je lepo in skladno zlila s kitarskim improviziranjem Dejana; skladbe, katere sta izvajala skupaj, so se tiho, a vztrajno razvijale v aranžmajsko bogate pesmi. Po Brez sramu in brez strahu je sledila Severina akustična interpretacija Obsedela Sva Sama zasedbe Avtomobili. Preobrazba aranžerskih elementov, dodatno začinjena s Severino persono, je prejela topel sprejem s strani publike, tako kot vsa prirejena dela. Posebno gre omeniti Oh, My Heart zasedbe R.E.M., katero je Severa interpretirala s precejšnjo mero melanholičnosti. Potrebno je razumeti, da vživljanje v delo drugega izvajalca (v našem primeru Michaela Stipea) terja svoj čustveni davek; težko je podoživeti tekstopistvo nekoga drugega in hkrati ohraniti svojo lastno noto. Severi in njeni zasedbi je to uspelo s petimi zvezdicami. Prej simpatična in tiha, je v klimaktičnih delih zlivala svoj čustveni naboj na odločen, predirljiv način.
Koncert se je tako nadaljeval z dinamičnimi vzponi in padci; lahen začetek, močan vzpon, dinamičen spust. Spremljevalna zasedba, ki je med drugim sodelovala s Severo v obdobju Olivije, je skozi koncert ustvarjala trdno bazo, na katero se je pevka lahko naslonila. Ni šlo za ego pop pevke, ki spreminja spremljevalno skupino na leto dni. Vsi so dihali skupaj, držali skupaj, interpretirali skladbe in občutke na isti medsebojni valovni dolžini; skladbe Mlade oči, Ti si moje srce, Sej vame, idr. so izžarevale otipljivo toplino, ki je popolnoma prevzela občinstvo v SiTi Teatru. Posebno omembo v že tako pronicljivi zbirki skladb si zasluži Muzika za Babice, umski otrok Žige Goloba. Enostaven aranžma s centralnim elementom kontrabasa, žvižganja in mrmranja; publika je željno pričakovala vokalni prispevek, a ga je Severa vztrajno zadrževala vse do konca skladbe. Za gledališki konec je zasedba ponudila Kakor da se nič ni zgodilo, eno nežnejših in bolj nedolžnih skladb iz Severine zbirke, napisano v sodelovanju z Galom, posvečeno vsem prizadetim v poplavi.
Običajno “encore" odvrne poslušalca koncerta od elementa, ki ga je v osnovi privabil. Zakaj oditi z odra, počakati in se vrniti nazaj? Če je izvedba kvalitetna, odigraj celoten koncert in pusti poslušalce željne ponovnega koncerta, izvajanja. Severa je po ponovni vrnitvi na oder vseeno prevzela vse v publiki do zadnjega z akustično priredbo Sentiš-Navadni zasedbe Zmelkoow. Not Dark Yet Boba Dylana je še dodatno opravičila ponovni prihod na oder, udarno in doživeto pa je zasedba zaključila dogodek s Kjer je toplo, preprosto in iskreno skladbo, kot nalašč za konec odlično izvedenega koncerta, tako z vidika “paše za oči” (vživetost Dejana na kitari in Severina simpatična persona) ter tehnične izvedbe (Peršlov neverjetni jazzovski stil igranja ter nadzor glasnosti).
Po nežni zahvali in pozdravu se je celotno občinstvo zdrenjalo proti vratom. Med pohodom do vrat skozi vrste stolov in reklamnih pamfletov sem razmišlal kako povzeti doživetje v SiTi Teatru z enim samim stavkom. Žal, ne bo šlo. Gjurinova riše glasbo z besedami, iskreno in brez zadržka, z zanosom pravega ustvarjalca in izvajalca. Elemenent improvizacije pa sploh prispeva k dinamični sliki, ki variira od koncerta do koncerta ter vedno ponuja novo izkušnjo. Včerajšnji koncert je bil živa priča Severini izvajalski in interpretacijski večslojnosti; pronicljivost njenih besedil je uravnavala z neverjetnim nadzorom dinamike ter popolnim sodelovanjem spremljevalne zasedbe. Če ima nedolžnost zvok, je to glas Severe Gjurin.
na vrh