V Ljubljano so se vrnili znameniti nosilci tretjega vala SKA glasbe, ali "post 2-Tone SKA" ere, The Toasters, ki so nastopili pri nas nazadnje v sklopu lanskoletnega reggae festivala v Tolminu. Neutrudni SKA-jevci so se torej podali na novo obširno svetovno turnejo, v katero naj bi vknjižili poleg Evrope, tudi Kitajsko, Japonsko, Srednjo in Južno Ameriko, Rusijo, vskočili na Havaje, seveda pa obvezno odigrali tudi serijo koncertov po Severni Ameriki. Bil je tisti večer, ko smo vstopili v praznične dni in v čas za popoln odklop. Čeprav je šlo pričakovati nekaj več publike, je vseeno kakšnih 150 podpornikov skupine našlo tega večera pravi razlog, da zavije v Orto bar po ta zagarantirano vročeSKAjevski žur. In čislani kvintet neumornega Roberta Hingleya (z vzdevkom »Bucket«), je po pričakovanju kronal vnovični obisk Ljubljane z novim izvrstnim koncertom.
V ekipi, ki deluje preko 37. let in ima za seboj preko 5000 koncertov, se torej nahaja nezamenljivi Hingley, družbo pa mu dela izbor glasbenikov, ki jih zelo pogosto menjuje. Predvsem je veselil pogled na mesto basista, ki ga je zastopal slovenske gore list in član ekipe Red Five Point Star, Gašper Gantar. Hingley torej ni pozabil nas leta 2011, ko so Red Five Point Star odpirali koncertne večere na takratni skupni turneji z The Toasters. Gašperjeva bas kitara je delovala, kot bi bila ulita z glasbeno esenco vseh er delovanja skupine in mož, ki je z odrskim gibanjem sicer deloval nekoliko zadržano, do preostale frontalne trojice (saksofon, pozavna in seveda Hingley), tega s svojo izvrstno igro nikakor ni izkazoval. V pravem trenutku je bil vseskozi na pravem mestu s svojo mehkobo in izredno dinamično kinetiko, ki jo izžareva visoko muzikalična ubranost njegove igre in seveda topli in polno obsežni basovski »groove«.
Vsekakor je bend odigral repertoar, po katerega je prišla publika. Znamenit pušeljc vidnih trenutkov kariernega prereza in v svoji igri ter šovu nikakor ni mogel razočarati. Preveč izkušen je Hingley z izbrano četo vrhunskih glasbenikov in preveč »ponarodel«, no recimo raje kar legendaren, je sam bend. Med drugim so se zvrstile Decisions at Midnight, pa skladba o Madoni Go Girl, pa 2-Toine Army, Weekend In L.A., ki ga je Hingley seveda prekrstil v »vikend v Ljubljani«, Dog Eat Dog, East Side Beat, Sitting on the Top of the World, House of Soul, Social Security, Don't Let the Bastards Grind You Down,…
Izvrstna zmes tipskih SKA ritmov in kipečih vibracij, pa tudi prodornih družbeno kritičnih sporočil, je pri The Toasters zasoljena s številnimi malimi ali večjim odkloni na polja drugih žanrov in ritmov, zaznati je mogoče celo koketiranje z afro in latino ritmi, občasno Hingleyeva kitara tudi izdatneje »zarenči«, kar logično poglablja konturo punka in rock'n'rolla, vsekakor The Toasters niso tipski SKA bend, pač pa večkrat zasolijo uvodne dele tako, da niti ne moreš napovedovati kam se bo posamezna skladba razvila. Vokalno več kot dobro razpoloženi Hingley, opasan s Fenderjevim Telecastrom in pokrit z baseball čepico, je vseskozi vzdrževal rdečo nit s pripovedovanjem hudomušnih prigod ter zgodb na katerih bazirajo posamezne skladbe, ki so jih The Toasters zaigrali v Orto baru. Vsekakor vedrina, prodorna in visoko kipeča energija pozitivnih vibracij in izvrstno ubrane ter potentne igre. The Toasters ostajajo bend, ki se ga nikdar ne zamuja, ko se zglasi z nastopom v naši bližini. Ostajajo pečatni in seveda kar se, da koncertno nalezljivi. In naj ponovim. Tokratni koncert v Ljubljani jim je »rešil« izvrstni slovenski basist Gašper Gantar.
na vrh