V Galo Halo sem stopil že med tonsko vajo zasedbe in se stisnil malo pred mešalno mizo. Dogodek, predstavitev nove plošče, v sklopu Domorodnih Četrtkov je bil brezplačen, a vseeno Gala Hala (med tonsko) ni ravno pokala po šivih. Ura začetka koncerta se je vse bolj bližala, prizorišče pa še vedno prazno. Žalostno, da slovenska zasedba predstavlja svoje delo (brezplačno, med drugim), ušes pa za poslušanje bolj malo. Kljub začetnemu dvomu uspeha večera, sem kaj kmalu opazil pred Halo polno ljudi na zadnji prosti cigareti pred dvournim dogodkom.
Nastopi skupine The Tide so definitivno nekaj posebnega. Zasedba že sama po sebi nosi poseben zvočni vtis, performans v živo pa gre še posebno pohvaliti. Interpretacija s strani pevca Tomaža prekipeva tako energičnost kot čutnost, seveda v skladu s kontekstom skladbe. Za mirnejši začetek so The Tide uporabili Lay Me Down, prispevek z nove plošče Landings, presenetljivo čutna, skoraj halftime bluesovska skladba, ki je doživela topel sprejem s strani publike. Podoben odziv je prejela Smooth Divine; Cosmic in Ready to Go sta prelomili niz skladb z nove plošče. Slednjo gre še posebno omeniti: performans celotne zasedbe je blestel na odru Gale Hale ob preklopu dinamičnega refrena v vmesni razdelek pred kitarskim solom. Takšnih trenutkov skozi koncert ni manjkalo; skladbe kot Midnight Shooter, Desire, Matrix World, Roll the Dice, vse skladbe so The Tide izvedli z neverjetno vnemo, brez “starostne diskriminacije” skladb. Razlik med izvedbo skladb npr. Monday Sleeper, klavirsko nasičene atmosfere s prve plošče, in prihajajočega singla Little Love Pretender praktično ni bilo. Vse skladbe je zasedba izvedla s trdnostjo in suverenostjo skupine in ne “industrijskega obrata”. Seveda, občasne napake so nehote pokukale izza zvočnikov Gale Hale, vendar brez večjih posledic. Ravno nasprotno; topel nasmešek in še močnejša volja do izvajanja, brez krivde ali negodovanja.
Podoben odnos do izvajanja je zasedba držala tudi pri Higher, katere aranžmajski dragulj živega nastopa sta vsekakor predstavljali solo izvedbi klaviatur in kitare. Sam nisem pretiran oboževalec nepotrebnega soliranja, najsi bo to izkazovanje prevlade enega inštrumenta nad drugimi ali pa bohotenje s sveže osvojenimi “triki”. Slovenski glasbeniki se slednjih pogosto poslužujejo, posledično pa osiromašijo nastop vseh prisotnih.
The Tide so izvedli svoje delo na drugačen način; žig solo izvedbe ni puščal grenkega priokusa na že tako vživet performans, ampak se je skladno zlil s celoto in preko ravno pravšnjih dražljajev napolnil tisti del zvočnega spektra, ki je poslušalcem primanjkoval.
Skladbe z nove plošče so v programu The Tide funkcionirale koherentno, izbira skladb za prelome in pospeševanja pa čisti zadetek črno. Prava mera ritmične zasanjanosti in dinamičnih dražljajev, še posebno dobro izvedena v skladbi Your River Wild. Po koncu uradnega dela glasbenega portfolia, se je skupina (na bučen poziv publike, seveda) vrnila na oder, ter nam postregla z zadnjimi tremi skladbami, Decline, Matrix World in Roll the Dice. Matrix World, vprašanje sodobne družbe in njene tehnološke odvisnosti, je najnovejši prvenec s plošče Landings, Roll the Dice pa je še zadnjič pomagala udrihati zasedbi The Tide po Gali Hali.
Tako kot so uživali The Tide, je tudi publika v Gali Hali preprosto uživala. Ena redkih slovenskih skupin, ki se lahko pohvali z edinstveno paleto skladb, otipljive glasbene substance Nova plošča je prejela topel odziv s strani publike! Zvočna kompozicija glasbenega portreta skupine The Tide se z novo ploščo Landings ponovno razširja, ob istem času pa ostaja zvesta svojemu bistvu, ki veleva sledeče: Dinamična izvedba, edinstven glasbeni podpis in obilo breztežnega užitka.
na vrh