Moram priznati, da se mi je tale naslov zapisal kar sam, a ne brez razloga. Sredin koncert je popestrila četica hardcore fanov nastopajočega benda iz sosednje Hrvaške, v preddverju pa je ob šankih bilo slišati precej angleščine.
Slovensko govoreče občinstvo se je sukalo v varni sredini Plečnikove mojstrovine, kjer je po izkušnjah pričakovalo najboljšo zvočno sliko koncerta ameriških indie rock mojstrov.
No, ravno ta del koncerta je najbolj razočaral.
The National so na turneji že celo leto in nenehno menjavanje lokacij prinese s seboj tudi naveličanost, ki pa je ni bilo čutiti s strani sedmerice nastopajočih - očitno se je „šraufanja" naveličal tonski mojster. Ritem sekcija je zvenela zadušeno, obe kitari, ki nosita levji delež melodične strukture pesmi, pa sta nekje na poti od odra do naših ušes izgubili večji delež razpoznavnosti.
Res dobro je zvenel le prijetni bariton vokalista in tekstopisca Matta Berningerja, ki je nastop začel precej zasanjano, prej kot rokovski frontman je deloval kot kakšen pesnik, ki pripoveduje svoje zgodbe v spremljavi benda.
V prvi polovici koncerta so The National igrali večinoma pesmi z novega albuma High Violet in počasi, a zanesljivo gradili vzdušje nastopa. Njihova glasba ne more delovati „na juriš", vsaka pesem je namreč zaključena zgodba, Berningerjeva besedila uokvirjajo utripajoče kitare bratov Aarona (ki občasno presedla na klaviature) in Bryca Dessnerja.
Drug bratovski par sestavlja ritem sekcijo, Basist Bryan in bobnar Scott Devendorf delujeta izjemno uigrano, kot ritmično trdna, a zvokovno mehka, kar lebdeča podlaga kitaram in vokalu.
Dodatna člana zasedbe, trobentač in pozavnist, sta ustvarila presežek melodične strukture, žal pa sta njuna instrumenta v nedovršeni zvočni sliki bila včasih veliko preglasna, na trenutke kar moteče.
Druga polovica koncerta je ponesla po odru Berningerja, cel bend pa je je ob preigravanju starejšega materiala z izjemnih plošč Boxer in Alligator res zaživel kot eden, zvok se je občutno popravil, svoje pa so dodali tudi glasni hrvaški feni v prvi vrsti.
Odlično vzdušje je pripomoglo, da se je Berninger odločil za izlet med publiko, se med njim pojoč sprehodil kar do vrha Križank in nazaj, mikrofonski kabel nas je povezal kot velika gumijasta nit.
The National so zmagoslavno končali redni del koncerta z aktualnim hitom Bloodbuzz Ohio in največjim uspehom Fake Empire.
Dodatek se je začel umirjeno s starejšo About Today, vmes smo slišali nepogrešljivo Mr. November, po tretji skladbi pa so The National odložili instrumente, vzeli akustični kitari in brez ozvočenja zaigrali prelepo alter-country balado Vanderlyle Crybaby Geeks. Pogumna poteza, sploh na tako velikem prizorišču, ni pustila nobenega poslušalca hladnega, kakor prej še en Berningerjev izlet v parter in objem bronaste nimfe ob odru.
The National so koncert izpeljali v velikem slogu in ga končali, kakor pritiče velikanom indie rocka.
fotografije: Peter Schmidt
na vrh