Predvsem spomladanska utrujenost lenoba je kriva, da tole koncertno poročilo svojo pisno obliko dobiva šele dobra dva tedna po dogodku, ki pa kljub temu še ni utonil v pozabo, kar se v kar pestri koncertni ponudbi pogosto rado zgodi. Tokrat temu ni bilo tako predvsem zaradi dejstva, da je koncert padel na petek, da je bil že nekaj dni prej popolnoma razprodan, v prvi vrsti pa zaradi švedsko finskega dvojčka Tribulation/Insomnium, ki sicer res ni neznanka naših odrov, a je oba benda slovenska publika doslej vedno sprejela z odprtimi rokami. Tokrat pa še posebej, saj je bil Orto že ob devetih zvečer nabito poln.
To pot je imela prednost pred kvantiteto predvsem kvaliteta, saj se ni bilo potrebno prebiti skozi poplavo brezveznih predskupin, temveč zgolj dvojico taglavnih. Prvi so na oder naravnost iz svojih krst stopili švedski vampirji Tribulation, ki so slovensko publiko prvič prepričali pred slabimi tremi leto, ko so predstavljali album The Children of the Night. Tokrat so se švedski mračnjaki v Ljubljano vrnili z novo ploščo, Down Bellow, z uvodno Lady Death pa pozdravili publiko, ki je njihov nastop nestrpno čakala. Površno rečeno je Tribulation spremljala publika z nekoliko višjim EMŠO-m kot tista, ki je v nadaljevanju pozdravila Insomnium. Švedi so na Down Bellow svoj zvok sicer še nekoliko omehčali in se precej oddaljili od svojih death/black metal korenin, a kljub temu ohranili sebi lastni zvok retro heavy metala z elementi black metala in gotsko esenco, ki pa je daleč od kiča, temveč je globoko zasidrana v gotski estetiki Murnauovega Nosferatuja in viktorijanski grozi Mary Shelley. Suhljata četverka odeta v hlače na zvonce in corpse paint to v živo še potencira. Vsega tistega baletnega zviranja (predvsem kitarista Jonathana Hultena) je bilo sicer za vzorec preveč, a so Tribulation tudi tokrat prepričali z vrhunsko uigranostjo ter čudovitim prepletom kitarskih rifov in solaž. Vokalist Johannes je tudi tokrat bolj malo govoril, se je pa zato bolje izkazal s svojim renčečim growlom, ki lepo paše k tematiki smrti in groze. Tribulation so kar nekoliko prehitro zadnjo besedo rekli s Strange Gateways Beckon in oder prepustili svojim finskim kolegom.
Insomnium so v primerjavi s Tribulation bolj pogosti obiskovalci naših odrov in so imeli temu primerno tudi nekoliko bolj številčno publiko, ki je spodnjo dvorano Orto bara napolnila do zadnjega kotička in skupaj z bendom temperaturo hitro dvignila do vrelišča. Finci so pred slabima dvema letoma izdali zelo pozitivno sprejeti konceptualni albuma Winter's Gate, ki ga sestavlja en sam, štirideset minut dolg komad, drzno pa so se odločili, da ga v celoti odigrajo in predstavijo na tokratni turneji. Odločitev se je obrestovala, saj je bila izvedba na izjemno visokem nivoju, kar je hitro prepoznala tudi publika in bend spremljala z navdušenjem, čupanjem in celo moshanjem. Dobro razpoloženi bend oz. frontmen Niilo se je zato Ortu večkrat zahvalil v lepi slovenščini. Štirideset minutno potovanje skozi vrata zime je minilo hitro, v drugem delu svojega nastopa pa so Insomnium nanizali še hitiče a la The Primeval Dark, While We Sleep, Down With the Sun in The Promethean Song. Osebno mi finski melodični death metal zaradi pretirane melanholije nikoli ni kaj prida dišal, a priznati je treba, da so Insomnium svoj posel tokrat opravili z odliko.
na vrh