V zimskih mesecih smo pogosto deležni pustega hladnega vremena in meglenih noči, ki so kot nalašč za black metal dogodke. Takšnega ambienta so pogosto deležni tudi skandinavci, kjer nastajajo najboljše black metal mojstrovine, te pa najbolje zvenijo ravno v nočeh, kakršna je bila ponedeljkova. Če vsak privrženec te zvrsti, globoko v sebi pomisli na sam performance black metal skupin, ter primerja nastope na poletnih festivalih z onimi v temnih dvoranah zimskega ambienta, se bo zagotovo odločil za slednje. Tokrat pa dogodek v Gali hali ni bil v celoti posvečen samo black metal skupinam, saj smo bili obiskovalci deležni tudi death in thrash metal melodij. Ker je nastopalo pet skupin, je že skoraj dišalo po festivalu in zato se je dogodek začel že ob sedmi uri in v celoti potekal zelo točno. Zvezde večera so bili Marduk, katere na turneji »Panzer Division Marduk 2013« spremljajo še švedski death metalci Grave, njihovi rojaki Death-Wolf in Valkyrja ter Norvežani Critical Solution.
Čast otvoritvene skupine je tokrat pripadala Critical Solution, ki so izstrelili prvi projektil. Gre za mlado skupino, ki nam je v polurnem repertoarju servirala s thrash/heavy metal melodijami. Več kot očitno je bilo, da je njihov pevec/kitarist navdušen nad Jamesom Hetfildom (Metallica), saj je na odru deloval kot pravi frontman in skoraj kopija samega Jamesa. Igrane skladbe so tekle gladko in lepo zapolnjenje z udarnimi thrash ritmi in solažami, ki so bile odlično odigrane. V listo igranih skladb so vključili tudi priredbo Evil (Mercyful Fate), ki je malenkost prebudila prisotne v dvorani. Generalno gledano je bil njihov nastop profesionalen in prepričljiv kljub prazni dvorani, kar pa je značilno za otvoritvene nastope.
Valkyrja so bili kot drugi na sporedu in hkrati prva black metal skupina večera. Po intru so udarili s hitrim black metalom. Prve tri skladbe so bile dokaj kratke in hitre, tako da med njimi ni bilo opaziti nobene razlike. Kričeči vokali, iste linije obeh kitar in »blastbeat« na bobnih so počasi dajali občutek, da so Valkyrja podpovprečna zasedba. Da pa je šlo za varljiv občutek, so upravičeno poskrbele skladbe, ki so sledile. V njih je bilo slišati dosti melodičnih ritmov, ki so bili v sožitju z vokali. Zaradi počasnejšega ritma, je ena izmed skladb še posebej izstopala in posledično zvenela ko black metal balada. Ker je bila dvorana bolj polna kot pri predhodnikih in je bilo več majajočih glav med publiko, so se tudi Valkyrja vživeli in njihov nastop dvignili na višji nivo ter ga zaključili profesionalno.
V tretji bojni liniji tankovske divizije so udarili Death - Wolf. Žanrsko precej drugačna glasba od prvih dveh, saj je v njihovih skladbah poleg prevladujočega death metala slišati tudi punk/rock ritme. Ogromno razliko sem opazil v samem zvoku, ki je bil močnejši in glasnejši, podlegla pa mu je tudi vsa prisotna publika v dvorani. Dvorana je bila polna skoraj do zadnjega kotička in prve štiri vrste poslušalcev so Death Wolf dobesedno jedli z roke. Nastop je potekal gladko, uigrano, brez vmesnih dolgotrajnih govorov vokalista in dolgih nepotrebnih kitarskih solaž. Glede na to, da skupina obstoja od leta 2000 in je njen idejni vodja basist Morgan (kitarist in srce skupine Marduk) je več kot očitno, da gre za profesionalne glasbenike. Nastop Death Wolf je bil zares odličen, njihov nastop pa je publika podprla celo z mosh pitom.
Nekaj čez deveto uro pa se je začelo zares. Zaslišal se je intro, na odru pa je v ozadju visel napis Grave. Na oder so stopili Ola Lindgren in druščina. Zanimivo je to, da švedski death metal mogotci Grave, nastopajo kot ena izmed predskupin Marduk, saj gre za skupino katera obstaja že več kot dvajset let in ima za sabo ogromno kilometrine. Tu je dvorana dobesedno pokala po šivih in če dvorana Gala Hala v letošnjem letu ne bi bila obnovljena, sem prepričan, da bi s stropa začel odpadati omet, s sten pa bi letele stare opeke, ki bi nas zasule. Grave pa so nas zasuli z še za odtenek močnejšim zvokom kot pri Death Wolf in preprosto ne vem, kako bi lahko njihov nastop z besedo fenomenalno bolje opisal. Skratka vse je potekalo kot namazano. Zvok kitar je bil čist, bobni niso doneli in bili preveč natrigani, Ola pa je kot pravi frontman nastop odlično povezoval, med skladbami pa spodbujal noro publiko. Grave upravičeno kraljujejo na death metal sceni in menim, da so bili mnogim obiskovalcem vrhunec večera.
Po odhodu Grave, smo v ozadju zaslišali daljši intro, ki je tudi spremljal »roadije« med pripravami inštrumentov in ostale opreme za vrhunec večera in se zaključil šele s prihodom članov. Čas je bil za končni obračun in final panzer attack. Marduk v okviru turneje najprej odigrajo celotno ploščo Panzer Division Marduk (leto izida 1999) in za tem še Those of the Unlight ob njenem dvajsetem jubileju izida plošče. Vsak pravi oboževalec Marduk ve, da je Panzer Division Marduk njihova najhitrejša plošča, saj se osem skladb zvrti v dobrih osemindvajsetih minutah. Njihov prvi del nastopa tako ni bil nič drugačen. Skladbe so letele ena za drugo po vrsti kot na albumu. Tu bi predvsem izpostavil, da je Mortus na momente vokalno malenkost zašepal in utihnil, saj ni sledil hitrosti in večkrat kakšen delček besedila pogoltnil. Panzer del nastopa je bil inštrumentalno dobro odigran, vokalno pa ne najbolj prepričljivo izveden. Po zaključku skladbe Fist Fucking God's Planet so fantje za hip odšli z odra in se vrnili z drugim delom repertoarja, ki je zajemal skladbe z albuma Those of the Unlight. Drugi del nastopa, je celotno gledano potekal precej bolje, saj se je Mortus tudi vokalno bolje obnesel. Skladbe s plošče Those of the Unlight pa se strukturno tudi razlikujejo od skladb Panzer, ker se vmes malenkost celo umirijo. Za manjši kontrast pa poskrbi tudi klasika Wolves.
Generalno gledano, je bil dogodek na Metelkovi več kot odličen in menim, da je vsak posameznik našel nekaj za svoja ušesa.
na vrh