ŠUNDR fest 2012 oz. kot bi rekli domačini v Polhovem Gradcu »Šundr u Grac« je tradicionalna rock prireditev, ki je na pobudo Turističnega društva Polhov Gradec in trudu nekaterih nesebičnih in zagrizenih posameznikov luč sveta prvič ugledala že leta 2003. Tako kot skoraj vsako leto, z manjšimi umetniškimi prekinitvami je letos Šundr svojo ponovitev doživel že šestič. To je spričo okrnjenih in skopo odmerjenih finančnih sredstev, ki so vložena vanj za naše podalpsko oz. »Polhograjsko« okolje častitljivo dosežek in spoštovanja vredno početje. Letošnja prireditev je bila sprva načrtovana za 1. september na že preverjeni lokaciji v Polhovem Gradcu kot »Open air« prireditev, vendar je zaradi slabega vremena takrat odpadla in bila za nedoločen čas prestavljena. Prireditelj ni hotel dvakrat tvegati, zato je zadevo tri tedne kasneje premišljeno preselil na lokacijo, le streljaj iz naše prestolnice v Kulturi dom Dobrova. Gre za majhno večnamensko dvorano, ki premore dobro akustično povezanost kljub tokrat že na prvi vtis pre-slabi obiskanosti. Kljub temu je bila celotna prireditev zelo profesionalno izpeljana in posameznik ob promocijski ponudbi že uvodno napovedanega točenega češkega Staropramen-a ni pogrešal prav nič.
Nastop prve skupine se je pričel ob točno napovedani 18:30 uri, ko so na oder stopili debitanti ljubljančani Clockwork Psycho. Bend zase trdi, da so mešanica nekakšne psychobilliy glasbene zvrsti. V prenesenem pomenu to nekako pomeni glasbeno zmes punka, metala, Oi, HC in nenazadnje osnovnega klasičnega glasbenega izročila. Po kratkem a solidno odigranem in izpeljanem nastopu so nas v to dodobra prepričali in po polurnem nastopu, oder prepustili naslednji kranjski zasedbi, ki sliši na ime Applause Lorraine. Njihovo glasbo bi lahko označili kot mešanico dobrega »old school« starega rocka z vedno nalezljivim pridihom funk elementov. Nastopu zasedbe se je v primerjavi s predhodniki poznalo, da so se njeni člani predhodno kalili v raznoraznih glasbenih zasedbah in si s tem nabrali precej več odrskih izkušenj. Nekaj poslušalcem so tako postregli z vrhunsko rutinirano interpretacijo svojih avtorskih skladb. Sledil je kratek premor in vse je bilo usmerjeno v premierni nastop mlade in obetajoče hrvaške skupine Manntra. Zasedba prihaja iz zahodnega dela Istre, natančneje Umaga, kar je precej nenavadno, saj so v preteklosti večino istrske rock scene krojile precej uspešne in markantne skupine iz sicer vzhodne strani, t.j. Rijeke z okolico. Še bolj nenavadno uvodno medijsko dejstvo pa je, da gre v primeru Manntre za nekakšno instant produkcijo, načrtno in umetno proizvedenega produkta kot odgovor naši domači Siddharti. Lahko bi rekli,da še vedno velja rek: »Bolje pozno kot nikoli« in, če več kot desetletje po nastanku Siddharte združijo moči slovenski in hrvaški producenti, lahko iz tega nastane dinamična mešanica, ki sliši na ime Manntra. Termin »Mántra (devanagari मन्त्र)«, je v prenesenem besednem pomenu verski mistični zlog ali pesem, ki se uporablja kot duhovno vodilo, besede ali vibracije, ki omogočajo osredotočenje na eno samo misel. [vir: www.wikipedia.si]
Ta uvodna misel je bila glavni razlog našega letošnjega obiska Šundra 2012, zato smo jo nekaj pred 21 uro že nestrpno pričakovali. Dvorana se je delno že zapolnila in naše uho je zasledilo, da se je večina spraševala kaj nam imajo fantje iz Umaga pravzaprav povedati ali bolje pokazati. Ne smemo pozabiti, da fantje veliko gradijo tudi na vizualizaciji zvočne podobe in lastnem imageu in izvedbi. V to smo se lahko prepričali že na spletu, kjer že nekaj časa kroži njihov prvi demo hit z naslovom Kiša (Dež). S svojim prvencem Kiša so se Manntra že uspešno prebili na domačo sceno in tako dali najboljše možne dispozicije za prihajajoči album. V svojo glasbo skupina uspešno uvaja komponente narodne istrske glasbe, ki jo premišljeno in posrečeno začinijo s težkimi kitarskimi »rifi«. Ravno to dela Manntro nekaj posebnega, nekaj edinstvenega in za naključnega nezahtevnega poslušalca tudi besedno črkovno (Manntra- Siddharta) primerljivo z našo domačo Siddharto. Naklučij ni, zagotovo, vsaj v managementu in produkciji ne. Če gremo ob tem korak dlje v globino pa v obeh zasedbah lahko prepoznamo glasbene vplive imen kot so Rammstein, Laibach, Heroes Del Silencio in nenazadnje tudi novejših Marlyn Manson, Linkin Park, Papa Roach, Korn, ipd. Tako kot prvi pa najbrž tudi Manntra tega ne bi odkrito priznali, zato besedo na stran. O fantih iz zasedbe sicer ne vemo dosti, ker je zadeva precej sveža, tudi njihova spletna stran z biografijo in ostalimi informacijami še ni dokončana. Tako fantje zaenkrat ostajajo zaviti v tančico skrivnostnosti in diskretnosti kot nekatere največje svetovne zvezde v svetu glasbene industrije. Znano je le to, da zasedbo od vsega začetka sestavljajo vokalist in kitarist Marko Matijević Sekul, basist Zoltan Lecei, bobnar Andrea Kert in pridruženi mladi kitarist katerega ime je zaenkrat še neznanka. Natanko ob 21 uri smo jih končno dočakali, svoj nastop so Manntra pričeli z nekajminutnim introm v stilu mantranja z nasnetim tipično istrskim etno-vokalnim motivom ter se postopoma drug za drugim naslikali na odru. Dimni in svetlobni efekti so dodali svoje k začetnemu »pumpanju« ega članov zasedbe in kurjenju občinstva. Le kaj bo sledilo temu?, smo se lahko spraševali in iz pravljične zasanjanosti uvodne mantre, nas je kmalu prebudil »techno beat« s spremljevalnim zvokom dud in piščali uvodne skladbe Gorki San. Skladba sama s svojo zvočno podlago v veliki meri spominja na nemške pionirje etno metala In Extremo. Takoj je postalo jasno, da je sporočilo in poslanstvo Manntre jasno, šokirati in zavesti poslušalca v vzporeden svet glasbeno zvočne kulise in napolniti zvočne receptorje s krepkimi 120 dB in več. Fante na odru delujejo zelo sveže, rutinirano in suvereno in tudi tista peščica začetnih skeptikov, je nekje globoko v sebi spremenila začetno mnenje, da je na tem koncu Balkana še vedno moč ustvariti svežo udarno in izrazno glasbo. Kar je konec koncev dejstvo kot je nekaj kasneje poudaril sz premeteno izjavo vokalist Marko: »Sve je to Balkan, jer svi mi to jedemo isti burek i svi smo mi isti« . Dodatno pa je izjavo spretno začinil s pihom na dušo osiromašenih in zlakotnenih domačih rockerskih duš, da se tudi v Sloveniji še vedno dela in izvaja pravi rockn`n`roll in kdor upa trditi nasprotno, laže. Takoj po uvodni je sledila vezava na naslednjo novejšo naslovno skladbo Manntra. Skladbo bi še najlaže označili za nekakšno nu-metal zmes elementov Linkin Park in Rammsteinov, ki pa so jo fantje začinili na svoj specifičen in nekako njim prepoznaven način. Lahko bi trdili, da vokalist Marko ne blesti z nekakšnim širokim glasbenim razponom, vendar vse to nekako spretno zavije z deklamiranjem in večglasno nasnetim vokalom in vzporednico bi bilo kaj hitro moč najti v domačih Laibach. V veliko pomoč pri posameznih skladbah mu je tukaj basist Zoltan, ki ga v posameznih registrih popolnoma prekrije in tako obogati glas. Ena in v zadnjem obdobju trendovskega glasbenega jezika izražanja najbolj pomembna nota, je tudi image in odrska izvedba, ki pa jo Manntra premišljeno opravljajo z odliko in poslušalca zlahka prepričajo, da verjamejo in podoživljajo svoje početje glasbenega izražanja. Fantje premorejo velik ego, ki ga Slovenci v veliki meri lahko samo zavidamo našim sosedom katerim je le ta nekako narodno položen že v zibel ter odrsko karizmo, ki jo v Sloveniji razen redkih posameznikov poseduje le peščica izbrancev. Skladbe so si s podobno vsebino in bombandiranjem poslušalčevih bobničev sledile skozi celoten repertoar in publika je bila spričo odličnega nastopa in zvokovne nastavitve in akustike v dvorani Dobrova v nekakšnem vznesenem stanju. Kot domine so si sledile precej klonirane skladbe Balkanska, Vjeruj ponižno, Na svjetlu, Sin, Omen, Nebitna, vse do napovedi MTV-jevske skladbe Kiša (Dež) zaradi katere je velika večina pravzaprav prišla na nastop in po kateri jih pravzaprav glasbena srenja tudi pozna. Skladba je narejena, da služi svojemu namenu, svoje pa je na njeni njeni podlagi naredil tudi spretno sproduciran MTV video. V prenesenem pomenu so jo fantje na malem odru Dobrove odigrali s čisto desetico in nekateri smo si želeli le to, da bi jo fantje nekako malo raztegnili z nekakšno mini improvizacijo in nam tako podaljšali sprostitev adrenalinskega navala. Spričo vseh nasnetih glasbenih matric in »samplov«, ki se jih fantje vseskozi poslužujejo, bi to zlahka izvedli, vendar tukaj ne smemo biti preveč kritični in starševsko zahtevni, saj so fantje šele v vzponu in razvoju in od začetka njihove sage ni minilo niti pol leta. Zanje se sedaj vse dogaja s silno naglico in še sami ne dojemajo povsem toka vsega dogajanja. To dejstvo ipd. zadeve pa rastejo in se kalijo s prevoženo kilometrino na katero pa bomo morali očitno še malo počakati. Po udarnem dežju s katerim so nas dodobra poškropili, sta sledili še dve zaključni skladbi Horizont in outro Monstrumi. Obe sta bili izvedeni v udarnem »downtempu« s katerim so nas Manntra dokončno prepričali v svoje mantranje in obenem pustili lačne do naslednjega glasbenega druženja kot bi dejal naš glasbeni kolega Brane Rončel. Tako kot so prišli in osvojili oder so nas tudi zapustili, postopoma in stopnjevano, član za članom, ton za tonom, dokončno in nepovratno. Polna ura igranja in bombardiranja služnih receptorjev, ki se je zdela kot utrinek nastopa združen v eno samo skladbo z repom in glavo.
Manntra so tako alfa kot omega in vsekakor preračunan in premišljen glasbeni projekt, saj rock glasba sorodnega žanra zadnjih dveh desetletij z razrastom grunge scene in njenih hčerinskih produktov ni nič drugega kot matematična formula raznoraznih kloniranih izvedb rock inačic. Klub temu dejstvu pa tu in tam tudi skozi gosto meglo posije tudi sonce in takšna svetlina in svežina Manntra vsekakor so. Tudi, če smo jim pred nastopom podelili etiketo instant produkta moramo to po ogledu nastopa nekako potisniti v kot in jim podeliti priznanje, ki jim pripada. Če bi potegnili črto pod njihov nastop bi jim zlahka podelili oceno odlično in »must see« tudi v prihodnje. Upamo lahko le, da jim bo prodor in uveljavitev uspel in se jim bo uspelo vsaj za nekaj časa obdržati na precej suhoparni in togi glasbeni rock sceni zadnjega obdobja. Vendar pa morajo za to fantje resno poprijeti za delo in vztrajati. Podpore jim po odzivih na hrvaškem in sedaj tudi v Sloveniji vsekakor ne bo manjkalo. Če ne drugega nas lahko tolaži dejstvo, da so nam blizu, tako geografsko kot tudi glasbeno izročilno in, če ne drugega jih bomo vsekakor lahko še kdaj videli, če ne drugače na katerem izmed nastopov na kakšnem moto zborovanju, ki jih doma in v hrvaški Istri vsekakor ne manjka in so se jih Manntra tudi do sedaj redno udeleževali. Po nastopu Manntre je v dvorani Dobrova zazevala nekakšna praznina in tišina, ki jo je kmalu pretrgalo žrebanje srečnega nagrajenca, kateri je domov odšel obogaten z novo Cort električno kitaro. Upamo si trditi, da tudi, če nagrajenec ni kitarist si je to po ogledu nastopa Manntre najbrž vsaj za trenutek vsekakor zaželel postati. Šundr 2012 se je prevesil v drugo polovico in oder so kmalu zavzele preverjene in rutinirane ljubljanske klobasice SAUSAGES, o katerih pa je bilo že skoraj vse povedano in videno na takšnih in drugačnih medijih, zato lahko rečemo le eno: »ŠUNDR fest 2012 je kljub prestavitvi prvotnega termina izvedbe uspel in upamo lahko le, da bo organizatorju v prihodnjem letu uspela vsaj tako uspešna ponovitev kot letos« Želeli bi si najbrž le nekoliko večjega obiska, a to je že drugotnega pomena in promocijska zgodba zase, ki pa ni na strani skupin kot so Manntra.
Skupine:
Sausages (SLO)
Manntra (CRO)
Applesauce Lorraine (SLO)
Clockwork Psycho (SLO)
Pivo: točeni Staropramen (CZ) :)
Foto: Vili Koprivec/ Thomas Breznik
na vrh