Leto se je obrnilo, prišel je znova marec, čas za obisk in pogostitev glasbenega virtuoza, ki se preživlja po svetu s predstavitvami glasbenih klinik. Lansko leto je pod okriljem organizacije glasbene šole Muzikaviva tako Orto Bar obiskal kitarist brazilske progresivne metal skupine Angra Kiko Loureiro (RockLine reportaža TUKAJ), letos pa se tradicija nadaljuje z basisti. V Sloveniji je na svoji bas kliniki nastopil Stuart Hamm.
Stuart Hamm v svoji karieri nikakor ni zaobšel znamenite Berklee College Of Music v Bostonu. Tam je seveda spoznal, koga drugega kot Stevea Vaia in Joea Satrianija in si tako s svojimi odličnimi prispevki na njunih ploščah ustvaril ime. Možakar je v preteklosti sodeloval tudi z Michael Schenker Group, Frank Gambale, Richie Kotzen, ki smo ga teden dni prej obiskali na koncertu v Vrbi na Koroškem (RockLine reportaža TUKAJ).
Za pester večer so poskrbeli organizatorji z lepo zabeljenim programom. Napovedani repertoar klinike Stua Hamma ni bil daljši od ene ure. Zato so povabili k nastopu glasbenike, ki so produkt glasbene šole Muzikaviva in jim dali možnost za kaljenje na odru. Prvo ušesno masažo smo doživeli s prirejeno verzijo pesmi Led Zeppelin Stairway To Heaven, ki so jo na odru odigrale štiri mlade flavtistke, ob kitarski spremljavi. Sledilo je kratko nadaljevanje z nastopom skupine z ženskim duetom, kjer je trema na odru daleč prednjačila pred samo izvedbo dveh izbranih glasbenih točk. No prvo pravo rock detonacijo, pa smo izkusili ob instrumentalnem nastopu zasedbe Tadej Košir (kitara), Marko Menart (kitara), na bobnih Žiga Kožar (Neisha, Traja Imer Brizani), ki so predstavili svoj bogat glasbeni repertoar s preigravanjem del Milesa Davisa (Tutu), Toto (Dave's Gone Skiing) in Joea Satrianija (Satch's Boogie).
No okrog desete ure, je na oder le priromal veličastni basist Stu Hamm! Ni se pretirano oziral naokrog, pač pa prijel svoj znameniti Fender bas v roke, dahnil "Dober vecher" in pričel božati instrument po vratu. Govora je seveda o tehniki tapkanja po basu z obema rokama hkrati, ki jo je Stu Hamm, kot posebnež med basisti, prignal v iskanju harmonij, pravzaprav do ene najvišjih razvojnih točk.
Orto bar je bil veselo zapolnjen z glasbenimi sladokusci. Veliko firbcev je prišlo na ogled svojega idola tudi iz zasedb slovenskih skupin. Skratka kakih 80 ljudi je zmerno in všečno zapolnilo prostor, kajti lansko leto se na kliniki Kika Loureira dobesedno ni dalo dihati v dvoranici, toliko radovednežev je prišlo na obisk.
My Boss Drives a Mercedes While I Get Paid Minimum Wage, je bila Stuova uvertura v kliniko. V nadaljevanju so zažigale druga za drugo prestrukturirana The Beatles klasika Lucy In The Sky With The Diamonds, Te Extraño, Count Zero, Flow My Tears in še posebej The Beatles – Beethovenova zgibanka Abbey Road / Moonlight Sonata, ob katere mehkobi igranja in plutju nežnih harmonij, se je naježila celo dlaka na koži. Stu Hamm je premogel lepo mero humorja s katero je začinil koncert, kar je bilo za gospoda zmagovito dejanje, saj je prispel v Orto Bar naravnost iz Frankfurta, baje na smrt zdelan in utrujen. Očitno se je še uspel pravočasno regenerirati.
Sledi standardna pavza in Stu odgovarja na nekatera vprašanja. Za njo se koncert nadaljuje z vsega desetimi minutami repertoarja, kjer lahko užijemo še venček v katerega je Stu vpel skladbo Nostalgia in jo prelil v silno zanimivo različico Led Zeppelin klasike Going To California. S skladbo Lone Star se je dobro uro dolg solo nastop gospoda Hamma zaključil, na odru pa so se mu pridružili za skupni "jamm" Tadej Košir (kitara), Marko Menart (kitara), Žiga Kožar (bobni), in Franci Zabukovec, sicer kitarist skupine Magnifico. No osrednja figura v tem delu večera, pa je bil šef Muzikavive Janez Hostnik s svojo črno Fender telecaster, ki je skromno zavzel svoj položaj na odru rekoč, da zadnje čase sploh ne vadi kitare. Stu Hamm ga je "pomiril" naj izbere katerokoli točko. Seveda si je Janez zaželel poštenega bluesa, saj ni zastonj igral v Don Mentoni bendu in tako je raznobarvno glasbeno razkazovanje bogatega znanja dobilo v zaključku predstave svoj pravi "naglas" in piko na "i".
Enkratna priložnost videti Stua Hamma in uživati v razkazovanju njegove tehnike igranja bas kitare, spoznavanju, kako močan in pomemben instrument je lahko bas kitara, koliko velikih melodij in večglasnih harmonij je mogoče spraviti iz vsega štirih strun, se bo težko še kdaj ponudila takole na pladnju. Ob tem gre vsa zahvala odlični in skrbni organizaciji Janeza Hostnika in ostalim pri Muzikaviva, ki so poskrbeli za slikovit, sproščen in duhovit glasbeni večer, kakršnim upajmo, da bomo v prihodnje pri nas lahko priča še večkrat.
na vrh