Stray Train, sveža slovenska, visoko leteča hardrockovska atrakcija novih časov, je skupina, k jih v slogovnem oziru znotraj slovenske geografske regije občutno pogrešamo. Ne da bi bilo nemara premalo pri nas skupin, ki bi se navdihovale nad skupinami in izvajalci AC/DC, Alice Cooper, ZZ Top,… No, ko se srečaš s Stray Train, se rado v vse te, klasično zapisane hard rock rife, primeša nekaj črnine, povzete ob navdihovanju nad prvinami grunge skupin, sam značaj skupine, pa definira tudi nenehno koketiranje s prvinami bluesa. In vse to kulminira pri Stray Train v prepoznavnem »osebno izpovednem« karakterju avtorskega glasbenega dosjeja. Prej smo rekli, da skupin v Sloveniji, ki se rade naslanjajo na svetovno hard rock doktrino ni malo, jih je pa malo, ki bi bile v tem početju tudi prepričljive. No in Stray Train sodijo v to manjšino izredno kvalitetnega rock'n'roll revitalizma, zvarjenega na domačih tleh.
Izkušeni, talentirani in tehnično izvrstno podkovani kvintet je v relativno kratkem času izdal dva dolgometražna dosežka, v tem času izvedel tudi izjemno lepo bero koncertnih nastopov. Zlasti še vedno zelo dobro odzvanja v spominu skupna evropska turneja Stray Train s skupinama Kadavar in Blues Pills, kjer so Stray Train v izredno natrpanem in zgoščenem urniku turneje, vanjo »zbasali« skupaj kar štirideset zaporednih koncertov. V ne mnogo več, kot prav toliko dneh.
Album »Blues From Hell - The Legend of the Courageous Five«, ki je izšel v lanskem letu in vsega po enem letu nasledil izredno lep in smel , »ekstremno« naslovljen studijski prvenec »Just ‘cause you got the monkey off your back doesn’t mean the circus has left town«, zadržuje kakovost in izraža komponistično zorenje skupine. Novi album promovirajo Stray Train še naprej zelo zavzeto in ponosno. Ena takšnih priložnosti se je ponudila tudi v sklopu letošnje izdaje Ortofesta. Skupina je nastopila na gornjem odru, se pravi na klasičnem prizorišču Orto bara, ki sprejme ob stanju »razprodano«, dobrih dvesto obiskovalcev. No teh se tokrat ni zbralo toliko, je pa številka prisotnih presegla sto glav. Lep obisk torej. Ravno prav poln za polnokrvno uživanje koncerta.
Bend je (po pregovorno "že kar tihem pričakovanju") postregel z izredno uigranim, dobro uglašenim nastopom, ki je izžareval že tudi lepo mero rutine. Ta izhaja iz čvrsto zraslih kemičnih vezi med člani skupine, kar pomeni, da so Stray Train v koncertno izvedbenem smislu, vselej ogreti na pravo delavno temperaturo, ki zna dostaviti izredno uročljiv in energetsko eksploziven, »visoko oktansko« nabrušen špil.
Dopolnjevanje in zaznavanje obeh kitar je čvrsto in prevzetno. Prisotna sta občutna odklona v slogu soliranja med Bobanovim klasično rockersko zapeljanim in Juretovimi filigransko stesanimi »perverzijami« visoke tehnične profiliranosti. Nenehni juriš kitarskega tandema, je vseskozi dopolnjeval prodoren, melodičen in pečaten vokal Luke, ki skozi predstavo v avtoriteti, dominanci in moči ni pojenjal niti za hip. Ob kompaktni in kontrastno okovani ritmični teksturi agilnega »gospodarja časa« Luke Čaeža za bobni in spretnega lovca na nizke tone, ki ga v skupini pooseblja basist Niko, Stray Train preprosto ne morejo razočarati in dostavljajo vselej intenzivno predstavo, s katero te dodobra zacoprajo, ob čemer dobiš občutek, da se obrne v hipu.
To pot je bilo posebno izkustvo užiti skupino v klubskem prostoru, kjer je moč intenzivneje zaznati tisto nenehno odrsko komunikacijo med člani zasedbe. To so vse tiste "drobnarije", ki navadnemu očesu navadno uidejo. Drobne geste in impulzi s katerimi fantje nenehno interaktivno občujejo, da se repertoar izpelje, kot se šika.
Stray Train je skupina, ki je tudi tokrat z nastopom v Orto baru, ponudila izvrsten žur slikovite zgibanke klasično skvašenih rock'n'roll rifov, prelitih z modno konturo zvočnosti novih časov in pretanjeno imenitnim (rustikalnim) spogledovanjem s prvinami retorike bluesa. Bend je potrdil, da je v izvrstni formi in da tovarišija kvinteta čvrsto drži skupaj. V takšnem pozitivnem okolju pa se rojevajo hitro tudi izvrstne nove ideje, za pisanje novega avtorskega materiala. Upajmo, da Stray Train zadržijo ta visoko kreativni značaj in naboj ter da prelijejo tak »momentum« še na vrsto prihajajočih koncertov ter seveda na bodoči novi album.
na vrh