Strašni Riječani v Ortu

Za pusta hrusta so v Orto Bar priletele tri hrvaške zasedbe, ki so predstavljale kompilaciji New Underground ter Strašni Riječani. Lani izdani kompilaciji pri založbi Dallas sta zajeli hrvaško underground rock in metal sceno. V dobri urici in pol so nam tako globlji vpogled v svojo glasbo ponudili reški Invert, zagrebški Mental Harakiri in someščani prvih Downfall.

Prvi so na oder stopili Invert, ki igrajo lahkoten punk rock/hard core, ki je še najbližje kakšnim Nofx ali No Fun At All in podobnim švedskim oz. ameriškim skupinam, ki so milorečeno že precej izpete. Tudi Invert žal plavajo v vodah treh akordov in preprostih strukturah komadov. Vsekakor pa so svoje pol urice odigrali na nivoju in se izkazali z energičnim nastopom.

Invert so nasledili zagrebški Mental Harakiri, ki so glasbeno še najbližje kakšnemu nu-metalu. Po pravici povedano, vsaj meni osebno, glasba povsem povprečna, a sta to pomankljivost povsem odtehtala energični frontman in kitarist, ki je brezkompromisko žagal na svojo sedemstrunsko Ibanezko. Lahkotni ritmi, ki so vlekli skoraj na kakšen ska, pomešani s trdim metalskim žaganjem so sicer maloštevilno publiko hitro spravili k ritemčnemu pozibavanju. Žal je torkov večer v Ortu ostal slabo obiskan, kar gre pripisati predvsem pestremu dogajanju za pustni torek in koncertu Eagles of Death Metal v Cvetličarni. Tudi Mental Harakiri so po dobre pol ure zapustili oder(ček) Orta in ga prepustili še zadnjim nastopajočim večera, reškim Downfall.

Someščani največje metal zasedbe naših sosedov, Father, so vsekakor band, ki se je od Father veliko naučil, sa hkrati ohranil svojo originalnost in prepoznavnost. Zame osebno, najbolj pričakovan band večera, je pričakovanja potrdil in uresničil. Odličen melodični death metal gothenburške je bil prava poslastica za zaključek večera. Petčlanska zasedba je tehnično odlično podkovana, izstopa predvsem basist na 6(!) strunskem basu, ki ga je s pridom tudi izkoristil. Tudi kitarist, ki je s svojo obilno pojavo malce spominjal na gospoda Jona Olivo, se je izkazal z odličnimi solažami in dinamičnim igranjem. Prava pojava pa je bil tudi vokalist, ki ja navdušil s pestrim naborom growlanja, od globokih živalskih kruljenj do visokih kričečih delov. Downfall po mojem mnenju še veliko obetajo.

Ekipa Rocklina se je po koncu večera v Ortu preselila na drugo lokacijo in popivanje... akhem... pogovore nadaljevala :) Vsem fantom iz sosednje hrvaške pa vsa pohvala, saj so igrali povsem zastonj, a so na odru vseeno uživali. Kar pa je tudi najbolj pomembno ne?