Pretekli četrtek je bil zopet v znamenju metalskega koncerta, le da se je najbolj pogosto prizorišče zadnjih nekaj mesecev, Orto bar s Kadilnico of Death, tokrat zamenjalo za Metelkovo in Channel Zero. In četverico nastopajočih pod skupnim imenom Covenant of the Undivine pt. 2.
Brezno se je ob devetih prvič odprlo s prihodom kraških Gorge of Cerberus, ki so bili še nedolgo tega znani kot Goatblood. Kljub spremembi imena Kraševci ostajajo trdno zasidrani v prvinskem black metalu in ostajajo neizprosni kot tla s katerih prihajajo. Četverica je v pol ure odigrala soliden set surovega, primitivnega black metala polnega čebelastih kitar in basa ter neprestanega blast beatanja, tako da kaj pretirano originalnega in svežega niso ponudili, je pa njihova zloba ob soju rdečih luči in ostro renčečemu vokalu kljub temu izpadla prepričljivo in nezaigrano. Gorge of Cerberus so prav na večer koncerta izdali svoj prvi demo Morbid Nekro Possession in z njega tudi odigrali vse štiri komade.
Postojnski speed/heavy metal manijaki Vigilance so tokrat glasbeno še posebej izstopali, saj so bili umeščeni med tri polnokrvne black metal zasedbe, a so se zato »ideološko« s preostalo trojico zlili v eno peklensko brozgo. Vigilance na prihajajoči plošči Queen of the Midnight Fire, ki izide čez dva dni po planjavah okultnega namreč hodijo z roko v roki s Hudičem. Fantje so od EPja Steeds of Time prehodili dolgo pot in se na prvencu povsem ustalili v vodah, ki jim očitno prekleto dobro ležijo. Ne le- to, Vigilance so verjetno domača zasedba, ki je v relativno kratkem času napravila največji napredek, tako v skladanju avtorskega materiala kot v koncertnih aktivnostih. Fantje so se na odru povsem udomačili in uprizorili pravi headbanging ritual skladb s prihajajoče plošče in EPja. Še posebno je kljub slabemu zvoku navdušil vokalist Jakob, ki je postaval prava vokalna zverine, ki se znajde tako v visokih kot srednjih legah, zna pa zveneti tudi agresivneje in se znajde tudi v suverenem povezovanju programa. Vigilance so tokrat najbolj prepričljivo delovali v podaljšanih inštrumentalnih pasažah med katerimi pridejo do izraza premišljeni Gilianovi rifi ter globoko in pestro rožljanje Anžetovega basa. Težko čakamo »release party«, ki se bo zgodil 18.5.2013 v MC Postojna.
Ob enajstih so na oder stopili domači black metal težkokategorniki Somrak in »the witching hour« premaknili na enajsto. Da gre za eno vidnejših in aktivnejših black metal zasedb na naših tleh je kazala že najbolj številna publika večera, ki je zasedbo in njihov temačni ritual tudi relativno aktivno spremljala. Kdor je Somrak že videl točno ve kaj od njih pričakovati in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Somrak so svoj glasbeni masaker tudi to pot začeli z uvodnim obredom pevca J.D., ki je bil nato tudi v nadaljevanju ves čas v središču pozornosti. Že skoraj preveč teatralno naravnani vokalist je tekom koncerta znova pil iz keliha, strašil z grimasami in gibi, ki so spominjali na obsedeno Regan in Exorcista, manjkalo pa ni niti trganje strani iz knjige in pljuvanja krvi. Somrak svojo črno mašo v živo nadgradijo z odlično izvedbo materiala, tokrat so prednjačili predvsem komadi z aktualne plošče The Blackwinged Serpent Crowned, z lasmi zakrita kitarist in basist pa sta v ozadju ritualno sprehajala predvsem prste po svojih kitarah. Dober zvok je šel skupini na roko, jasno je bilo slišati celo bas, čigar linije sicer zvesto sledijo kitari, pa vseeno. Po dobro uro trajajoči črni maši je prišel tudi čas za poslednji spev in Somrak je tema vzela malo pred polnočjo.
Tudi z zadnjimi nastopajočimi, istrsko zasedbo Ater Era smo ostali trdno zasidrani v vodah black metala, a z mnogo bolj izraženo atmosfero, ki jo mestoma bogatijo skoraj psihedelične pasaže. Trio je v zadnjem čas u koncertno precej aktiven, saj se pripravlja na izdajo novega studijska albuma Beneath Inanimate Grime, ki izide že čez dober teden dni. Dober del le-tega so nam Ater Era tokrat že predstavili, vmes pa kot burja napadli tudi s komadi s prvenca. Ater Era so sicer resda zasidrani v starošolskem, prvinskem black metalu kakšnih Darkthrone, a ga bogatijo z izvirnimi ambientalnimi pasažami, ki posežejo tudi po drugih žanrih, mestoma doom metalskih, predvsem pa atmosferičnih in psihedeličnih. Prav po zaslugi slednjih se Ater Era približajo zasedbam kot so Negura Bunget, a hkrati zvenijo povsem samosvoje. Zasluga za to leži predvsem v edinstvenih S.S.-ovih kitarskih vragolij, ki te nekaj časa na vse strani razmetavajo z besnečim trzanjem nato pa hipoma predte postavijo trden zid hipnotičnih kitarskih linij, ki te odpihnejo v oko orkana. Izredno tehnično podkovanost in izjemen občutek za skladanje poseduje ta zasedba, ki brez dvoma spada v sam vrh domačega ustvarjanja ekstremne metal scene. Ne le domače, Ater Era zlahka posegajo po samih vrhovih novodobnih black metal zasedb! Vrhunska predstava benda nas je iz deževne Ljubljane odpeljala naravnost v neizprosno naravo istrske pokrajine in tako postavila piko na i četrtkovemu paktu brezbožnih!
na vrh