Dublin 1962. Vonj po tobaku preveva prostore O'Donoghue puba v središču mesta, medtem ko se v kotu kvartet mladcev pripravlja na svoj premierni nastop. Nihče od njih ne sluti, da jih bo ta prvi nastop ponesel na pet desetletij dolgo glasbeno kariero. Rodili so se The Dubliners. 52 let kasneje, Ljubljana, Orto bar. Na malem odru se stiska sedmerica štajercev. Cigaretni dim že dolgo ni več prisoten, a pozitivna energija, ki so jo The Dubliners vsa ta leta s pristnim irskim izročilom servirali svojim oboževalcem, se v rdeči dvorani spet pripravlja na eksplozijo.
Happy Ol' McWeasel so na sceni že sedmo leto in glede na energijo, ki seka z odra, le stežka pustijo prisotne pri miru. Pravkar so se vrnili iz turneje po Nemčiji, Franciji in Švici, a več kot očitno jim je ostalo moči še za en nepozaben koncert. Zabave in piva željna publika, se je zavedala, kaj jo čaka, zato kljub dobre pol ure dolgi zamudi, nestrpnosti ni bilo čutiti. Instrumentalna izvedba Amazing Grace za uvod, nato pa eksplozija v Irish Rover, sta dodobra napolnjeno dvorano pognali skoraj do stropa, in že pri četrti skladbi se je ustvaril mosh-pit, ki se je kar nekajkrat ponovil. Vsakdo, ki je Orto bar že obiskal, ve, da gre za enega manjših odrov v Sloveniji. In kdor je Happy Ol' McWeasel že videl v živo, ve, da so fantje vse drugo kot statični na odru. Ob vsej akciji na odru se je le čuditi, da se niso večkrat zaleteli, po drugi strani pa je bilo že kar zabavno opazovati, kako so se med seboj prepletali in navijali s kabli svojih instrumentov. A za zvite podlasice to ni bil nikakršen problem. Uigrani kot so, so nastop, navkljub dobesednim zapletom, z lahkoto zvozili do konca.
V dobri poldrugi uri so se fantje pričakovano sprehodili skozi delo zaenkrat njihovega še edinega albuma No Offence. Pa ni bilo kaj zameriti, saj je glasba na nivoju, kljub temu da na trenutke spominja na ameriške Flogging Molly. Punk rock, osnova njihove glasbe, je konkretno maskiran v keltsko irske melodije, ki jih spretno servirajo banjo, harmonika ter viola. Ker bi bilo avtorskih skladb premalo za tako dolg set, so le-te premeteno premešali z priredbami. Tako smo lahko slišali nekaj hitov Dubliners kot tudi irskih narodnih kot so Wild Rover, Seven Drunken Nights in uspešnico v izvedbi Thin Lizzy ter Metallice, Whiskey in the Jar. Zaigrali so tudi priredbo že prej omenjenih Flogging Molly, Drunken Lullabies. Ker podlasice pripravljajo novi album, so ob priložnosti, izid le-tega napovedali za letošnjo jesen, zaigrali pa Good Deeds, ki je sicer bila izdana lansko leto kot single, pričakuje pa so jo na novi plošči. Redni del so sklenili z izvedbo Danny Boy, ki je bila marca uporabljena celo v epizodi ameriške humoristične serije The Crazy Ones. Po kratkem premoru so se štajerci vrnili še z Cotton Eyed Joe, sicer staro ameriško country skladbo, ki pa jo verjetno vsi poznamo po plesni verziji, ki so jo pred natanko dvemi desetletji, na trg lansirali švedski odbiteži Rednex. Hairy Grizzly je zaključila večer, ki bo še dolgo odzvanjal v glavah prisotnih.
na vrh