Danilo Kocjančič Friends! Prijatelji združeni v posthumni bojni krik in vik ter posvetilo liku in delu Danila Kocjančiča, enega najimenitnejših songwritterjev kar jih je dala kdaj koli slovenska srednjevalovsko osredotočena (beri: radiu prijazno) glasbena scena v zadnjih petih dekadah. Od konca šestdesetih do časov novega milenija in pravzaprav vse do Kocjančičeve daleč prezgodnje smrti, v začetku letošnjega februarja (Danilo je namreč pripravljal material za novi album)! Še pomnite bende Kameleoni, Halo, Bazar, Labirint, Boomerang in? Prizma seveda. Nepozabni zimzeleni, ki so nastali izpod peresa in uma njihovega ultimativnega očeta in tvorca Danila Kocjančiča živijo dalje. V vsakem od nas.
Ekipa legendarnih obrazov, ki so z Danilom zaznamovali slovensko glasbeno prizorišče (skozi leta – bi rekli Avtomobili) in sicer v postavi Ladi Mljač (Prizma, Danilo Kocjančič & Friends …) na vodilnem vokalu ter bobnih, pa Crikveničan Slavko Ivančič (Bazar) na vodilnem vokalu in akustični kitari, nadalje znameniti zvočni inženir in basist Jadran Ogrin (Kameleoni, Halo), pa kitarist Zdenko Cotič (Bazar, Halo) in nenazadnje bivši član famoznih oboževalcev čebelice Maje Wellblott, velemojstrski brzec na šeststrunskem čudesu Matjaž Sterže (Danilo Kocjančič & Friends)! Vsi odgovorni za to, da živijo dela Danila Kocjančiča še naprej tudi na odru!
Titov trg je kljub jasnemu sobotnemu večeru, ki je bil mimogrede zadnji avgustovski v letošnjem letu, obiskalo skromnejše število poslušalcev, kot bi si sprva nadejali. Organizator je položil v oddaljenost cca 10m od odra »vrsto neznanih objektov« ovitih v prozorni polivinil, spominjali so na sveže zavite bale sena, ali še huje, na sveže zasežene skladovnice dobre robe »belega«. Kakorkoli. Podrobnejši razgled je razkril, da so bili namenjeni sediščem. Prav ta element je zanimivo oddaljil obiskovalce na točko 10m razdalje od odra in občutek je bil na moč čuden. Kot da igra skupina sama na trgu koncert. Sama sebi. Do samega zaključka, ko je Ivančič povabil občinstvo bliže. Ah ja. Malenkosti. Ekipa je odprla koncert z eno zadnjih Kocjančičevih stvaritev, lagodno zafrkljivo in na reggae ritmiki ležečo skladbo Daj daj daj. Takoj z njo so uvodoma opozorili, da zgodbe nikakor ni konec in da nameravajo dokončati tisto kar so začeli z Danilom na zadnjem studijskem albumu. Ta naj bi izšel sredi prihodnjega leta. Danilo Kocjančič Friends ga torej nameravajo dokončati!
V nadaljevanju so izkušeni in prekaljeni mojstri nanizali splet zimzelenih skladb predobro prepoznavnih z rotacije radijskih valov, kot so Bazar-jeve Portorož 1905, Poišči me, Amerika, Tina, DobAr dan, pa zasedbe Halo na čelu z znamenito Anita ni nikoli. Zvrstile so se seveda neobhodne Prizma hit klasike Pogum, Senca, Ta moška, Zasidran, pa zapuščina kombinacije Danila Kocjančiča s Tuljom Furlaničem usidrana v skladbi Si še jezna name.
Tu sta še povsem novi Moja Jana ne pada proti koncu in na sredini Nisi prva, nisi zadnja, ki obe nakazujeta, da se je Danilo v zadnjih letih znova spogledal s trdozvočnosjo hard rock zabele aranžiranja, ki temelji na kitarskem riffu. V takšni zasedbi so stali tudi Danilo Kocjančič Friends na odru. Brez klaviatur in z dvema kitarama. Vsekakor je to dejstvo odpiralo Steržetu veliko izdatnega prostora za polnitev prehodov, instrumentalne pasaže je razlomil in morje tonov razmetaval kar se da – možakarja bi tuje in prepoznane hard rock zasedbe takoj »pojedle«, če bi se skušal tržiti v tujini. Res perfekten kitarist, v Sloveniji ostaja krivično spregledan, zatajen, zamolčan. Hudiča! To ni pošteno! Dobri igrajo za pir in osebno satisfakcijo, medtem ko klestijo denar »popačeni«, ki v osnovi v glasbeni svet ne sodijo. Vse skladbe so torej dobile rockerski ten. To se je poznalo zlasti na prizma skladbah, kjer kreirajo v izvirnikih pomemben del zvočne krajine tudi klaviature.
Ekipa igra odlično. Slavko in Ladi godita s svojima barvnima karakteristikama vokalov, predvsem deluje ognjevito Ladi, ko prihaja na vodilne točke z svojim prepoznavnim »blago osmojenim« vokalom, mož bobna z izjemnim žarom in srcem. Kitarska naveza deluje šolsko slikovito. Šolo bi poimenovali »Malmsteen meets Eric Clapton«. To sta nekako bizarno poenostavljeno predstavljeni učni zaledji Steržeta in Cotiča. Kolizija starega in novega, a kolizija velike sočnosti in zabavne glasbene terapije! Zvok pa skozi koncert lepo nakalibriran. Sterže vseveda, če se le da v ospredju, zlasti na točkah solističnih eskapad, ki so jemale sapo.
Kar je posebej žlahtna manira ekipe Danilo Kocjančič Friends je obvladovanje multi vokalnih harmonij. Že v uvodni Daj daj daj, kot tud v nadaljevanju preko celega koncerta, so delovale harmonije briljantno, pravzaprav bi priporočal ogled nastopa Danilo Kocjančič Friends vsem mlajšim rock zasedbam, da se naučijo te vrline, ki je tako prepogosto manjkajoča na sicer zanimivo zastavljenih idejnih rešitvah nadebudnih rock zasedb mlajše generacije, ki pa jim mnogokrat manjka pika na »i« do učinkovitega plasmaja pojma studijske perfekcije. Želite primer kako je to nekoč potekalo v tujini? Nekoč je mladi Kip Winger pisal ponižno pismo oboževalca in ga naslovil velikemu zvočnemu guruju Alanu Parsonsu odgovornemu za zvočno podobo The Beatles klasike »Abbey Road« in brezčasne Pink Floyd mojstrovine »Dark Side Of The Moon«, da je velik ljubitelj del Alan Parsons Project in da….ostalo je zgodovina. Danes je Kip Winger, sicer glava in brada znamenitih glam metalcev Winger, mnogokrat glavni vokal Parsonsovih koncertnih turnej. Naši mnogokrat žal le širokousti rock mulariji se ne zljubi niti za par kilometrov premakniti svojih riti do bližnje koncertne lekcije, da se prepriča kako funkcionirajo »Eagles like« harmonije pri Danilo Kocjančič Friends. Zahtevna matematika ni kaj.
Koncertni večer za vse nostalgike. Izredno lepo izkustvo, ki ne prinaša nikakršnega razočaranja. Užitek je opazovati zverziranost, prekaljenost, mestoma Gandalfovsko modrijanstvo ekipe Danilo Kocjančič Friends. Le ena pomanjkljivost je zabeležena. Ekipa je naštudirala premalo komadov. Ne bi ji bilo treba igrati po dvakrat na večer skladb Anita ni nikoli in Tina, kajti zapuščina Danila Kocjančiča je še mnogo mnogo širša in slikovitejša, kot je povzel koncertni repertoar tega večera.
na vrh