Zasedba Bakalina sta duo Renata Lapanja in Jani Kutin. V izteku lanskega leta sta izdala skupno četrti studijski album z naslovom »Španabije«. Že glede na samo ime dua, gre sklepati, da izhajata Bakalina iz navdihovanja nad tradicionalnim ljudskim melosem, ki veji skoz stoletja iznad tolminskih vršacev, skladbe pa striktno opremljata z besedili zvarjenimi iz pristnega čadrškega pogovornega narečja.
Bakalina sta pravi lokalni zvezdi. Vsi ju tam poznajo. Sprva sta v Tolminu razprodala nastop napovedan za 10.01.2017, k temu terminu pa sta, glede na izredno povpraševanje ljudstva, dodala še en datum in sicer za nedeljo 8.1.2017, ki pa je postal v tolminskem Kinogledališču, prav tako v celoti razprodan. Kaj je pravzaprav RockLine, ki v iztočnicah prisega na rock in roll ter metal, sploh privedlo v tisti konec na dotični koncert? Preprosto. Glasbena posebnost, lahko rečemo kar glasbena eksotika. Z albumom »Španabije« trkata Bakalina, glede na tri studijske predhodnike, na vrata nove vrste aranžiranja, ki dostavlja na plano silno zanimiv in razgiban izdelek. Aranžersko in komponistično bogatejši izdelek, katerega sporočilnost (poezije) magnificirajo, ob Renatini harmoniki in Janijevem vokalu, sedaj mnogo izdatneje še drugi gradniki bogatejše in v ustvarjalnem smislu še izzivalnejše glasbene vsebine. Na albumu je sodelovala kopica gostov, Renata in Jani pa sta skušala na odru v najbolj pristni maniri rekreirati tisto kar beleži aktualni zvočni nosilec. Tudi slednji je bil posnet po principu ločenih koncertnih nastopov. Vsaka skladba na albumu je zaigrana v živo na različni h lokacijah, glede na poanto sporočil v njej.
Bakalina sta se odločila torej izvesti v celotni novi studijski album »Španabije«. Od začetka do konca Tako so se posebni gostje menjali na odru iz skladbe v skladbo. Zahteven projekt torej, da zbobnaš skupaj vse glasbenike ob dotični uri na isto mesto. Pravzaprav sta se Bakalina izkazala, kot neverjetno uspešen menedžerski tim v tem oziru. Reč je bila izpeljana z nekaj miinimalnimi korekturami. Npr. Janeza Škofa (Čiompe), je na harmoniki za eno skladbo zamenjal Rok Šinkovec, ki je po izvedbi skladbe Španabije v režiji Bakalina plus Brencl Banda, ostal na odru še za eno skladbo in sicer Kanc sveta. Jani je to hudomušno pospremil z besedami, da je Rok osvojil čtivo v nekaj dneh, za kar je Janez potreboval mnogo več časa (slednji se je bojda tega dne službeno mudil v Celovcu, tako da je bila odsotnost upravičena), pri čemer je iz avditorija izvabil prvič višjo količino decibelov povratnega smeha.
Tudi sicer je koncert vseskozi potekal v šegavem in hudomušnem ozračju, ko je Jani s svojim smislom za humor zabaval nabito polno Kinogledališče. Sledila je prisrčna zahvala mojstru Dejanu Lapanji med izvedbo skladbe Pomlad, ko je Dejan vskočil na oder kot posebni gost, ter zaigral akustično kitaro. Dejan je namreč produciral tudi novi, se pravi četrti album Bakaline in glede na mnogo bolj ambiciozno zastavljen projekt, potrošil za ta dosežek tudi neprimerno več energije ter dobrih živcev.
Predstavitev albuma je vseskozi potekala na ekstremno visokem energetskem nivoju čutno pristnih vibracij. Kaj ne bi, saj sta Bakalina popoln unikat v slovenskem glasbenem prostoru. Ob tem velja vseeno izpostaviti nekaj močnejših in še posebej prodornih trenutkov koncerta. Prvi je prispel kajkmalu, ko so se Bakalini pridružili na odru Accordion Group 4-8-8-16 in izvedli, glede vsega resnicoljubja močne izvorne sporočilnosti pesmi, kar »narodno buditeljsko« Pagreb Europe. Druga takšna točka, pravzaprav točka, ki je razbremenila vso kruto resnico, ki smo se jo pričeli zavedali ob izvedbi Pagreb Europe, pa je učinkovala povsem nasprotno. Skladba Krawji rep, ob kateri je na oder prispel neverjetni Mitja Roner, za katerega je Jani rekel, da ni jasno s čim neki so ga hranili, ko je bil še mulc. Mož je dejansko deloval na odru kot bi pogoltnil tubo Gorana Krmaca. Ne le izredno zabavno besedilo, pač pa sami komentarji Janija pred in po izvedbi, so spravljali publiko v pravi krohot, ki se je le stežka umirjal. Vrhunca v samem zaključku koncerta pa sta prinesli skladbi Pisma, kjer sta zabelila skladbo Andrea Pandolfo na krilnem rogu (ta je ostal na odru tudi v skladbi Ko se je dielu sviet) ter kobariški oktet Simona Gregorčiča. Ganljivo. Do solz ganljiva poslednja izpoved slovenskih fantov s soške fronte. Za vrhunec je proti koncu tudi rockersko završalo, ko je bend sklenil koncert z izvrstno Ko se je dielu sviet. Ob tej priložnosti so na odru stali ob Bakalini Salamandra salamandra. Dejan Lapanja je tokrat sedel na bobnih, izvrstni kitarist Matej Magajne (Feedback, Poltrona Express), pa je izhodni del skladbe zabelil, preko svoje rdeče polakustične kitare (dveh "f-lukenj"), s prelepo melanholično kitarsko solažo.
Nepozabno. V ekspresiji čutno in v učinkovanju na poslušalca v slehernem trenutku presunljivo. Tega večera sta Bakalina ob družbi svojih glasbenih prijateljev, prebujala v publiki mnogotera občutja in emocije. Odpiral se je um, širila in krepila zavest. Neverjetno kaj vse zmore umetnost v glasbi. Bolj pristno od tega ne gre. Koncert, za katerega vam polagam globoko na dušo, da ga ob priložnosti obiščete. Prebudil in prenovil vas bo. Od znotraj navzven. Vaša dušo in telo.
Bakalina (plus Accordion Group 4-8-8-16) - Pagreb Europe:
na vrh