Slovenski death metalci Within Destruction so poleg velikega koraka naprej z albumom Void naredili tudi velik korak naprej s koncertiranjem. Fantje so zavedajoč tveganja najeli avtodom in odšli v svet skupaj z zasedbami Disentomb, Kraanium in Visceral Disgorce. Turneja se je pričela v Franciji in dokler se je ustavila v Sloveniji, so pred tem padli nastopi Nemčiji, Švici, Češki in Avstriji. Torej, Within Destruction so nabrali v kratkem času ogromno kilometrine.
Ob osmih je v dvorani Gromke na Metelkovi napočil čas resnice. V nekaj minutah so se dvomi na srečo razblinili. Na začetku namreč skupina ni delovala najbolje uigrana, tudi bobnarju niso noge najbolj letele. A za tem je skupina pokazala, da jih premalo spanca, pomanjkanje domačega tuša ter konstantno žuranje, preprosto ne bo ustavilo. Napolnjena Gromka je dobila od Within Destruction energičen in intenziven nastop, ki so ga sprednje vrste pozdravile z moshpitom. Člani skupine so suvereno in uigrano predstavili novi material s svežega albuma Void (recenzija TUKAJ). Vokal Roka Rupnika je tudi v živo močan, ritem sekcija je rušila vse pred seboj, kitarski dvojec Juretič/Bajuk je brezkompromisno nizal brutalne riffe, breakdowni pa so povzročili kar nekaj gibanja v napolnjeni dvorani. Vsekakor pohvalno od publike, da je prišla podpreti skupino, čeprav gre za precej brutalno godbo, ki ne cilja na večje množice. Within Destruction so se žal po pol ure poslovili s skladbo King of Serpents s prvega albuma. Skupina je dokazala, da ima pred seboj lahko še svetlo prihodnost, če bo seveda vztrajala tako kot sedaj.
Sledili so Američani Visceral Disgorge, ki imajo za seboj le en album, s katerega so predstavljali tudi svoj repertoar. Čeprav so Visceral Disgorge predstavniki slam death metala, je njihova godba delovala kot miks starejših brutalnih death metal skupin s počasnimi predeli, ki so jih že davno nazaj vpeljali Dying Fetus. No, Visceral Disgorge so nedvomno opravičili smisel brutalnega benda z nerazločnimi kitarami, s še bolj nerazumljivim vokalom ter spodobno hitrimi bobni. Visceral Disgorge sicer niso predstavljali nič posebnega, a za oboževalce t.i. slam death metala so bili več kot zadovoljivi.
Manj prepričljiva je bila angleško-norveška naveza Kraanium. Skupina se sicer lahko pohvali z močnim zvokom, ki je pogojen s sedemstrunskimi kitarami in šeststrunskim basom. A z nedinamičnimi bobni in vokali so Kraanium daleč od nečesa, kar bi lahko izstopalo. Sploh pa bi tu težko govorili o kaki ekstremnosti, namreč skupina je zvenela kot malo bolj agresivna verzija Emmure s tem, da Kraanium uporabljajo kruleč vokal, uide pa celo kakšen blast beat. Asociacija se sicer tu pojavi zaradi samega imidža, a žal Kraanium res ne kažejo nekih pretiranih posebnosti, da bi si jih lahko zapomnili.
Pri avstralskih Disentomb se je na srečo zasukalo v pravo smer. Skupina nedvomno opravičuje poreklo, od kjer je prišlo na metal sceno kar nekaj precej izstopajočih skupin, ki so lahko bolj tehnične narave ali pa bolj deathcorovske. Vsekakor ima Avstralija kar nekaj posebnih skupin, ki so danes priznane ekstremne skupine. Disentomb od tega povprečja ne odstopajo. Godba je hitra, ni pretirana s počasnimi deli ali breakdowni. Lahko bi se reklo, da opraviči naziv slam, ker ne sloni na ponavljanju enih in istih »džin džin« predelov, temveč ima neko dinamiko, ki je pogojena s hitro in močno ritem sekcijo ter globokim kruležom (kot pri vseh skupinah seveda). Disentomb so s svojim materialom, ki je povzel oba albuma, prepričali tudi publiko, katere je bilo proti koncu vedno več na odru.
Klub Gromka je bila s koncertom Within Destruction, Disentomb, Kraanium in Visceral Disgorge deležna konkretne mere brutalnosti, kakršne ni moč doživeti na vsakem metal koncertu. Within Destruction pa želimo, da se jim bo bodo po tej turneji odprla marsikatera vrata po svetu.
na vrh