Ne ravno Shot Down in Flames, kot bi rekli naši stari dobri pra-bubble-glamerji The Sweet, pač pa »le« Shutdown! Stari znanci, mar ne? Gre za eno najbolj aktivnih skupin novega heavy rock vala, ki že nekaj let, zlasti po njihovi zaslugi, postopoma zavzema tudi ozemlje Slovenije. Shutdown so zanimiva skupina. Po videzu družijo vsebino skupin, kot sta Guns N' Roses in »eighties era« Ozzy Osbourne. In tega občasno ne skriva seveda tudi njihova glasba. Vpliva porogljivih rockovskih zasedb, kot so bili stari nepridipravi Guns' N Roses in klasično-starošolsko urjenih heavy metalskih zasedb je v glasbi Shutdown torej vse polno.
Epic Center je klasično postojnsko »pribežališče« skupine Shutdown. Naj omenimo, da so v konkurenci 27 skupin Shutdown osvojili prvo mesto na Epic RockLine contestu in si prigarali zastonjsko snemanje studijskega prvenca! To je bilo že davnega leta 2009. A ker gredo zadeve takrat, ko so najlepše vselej narobe in navzdol, vsaj v Sloveniji je takšna praksa, je vsem znano, da je bila to zmaga s končnim abortusom in fantje so morali požreti vso slino, stisniti zobe in se sprijazniti z dejstvom, da lahko v koži današnjega metalskega entuziasta ali rockerja, zaupaš v realizaciji cilja le samemu sebi in nikomur drugemu. Prvenstveno le samemu sebi.
Tako je moralo preteči še malo vode, da je vsa reč dozorela in da so Shutdown v letošnjem letu naposled le srečno povili svoj studijski prvenec, ki so ga poimenovali » Heavy As Metal & Hot As Hell«. Ne glede na to, da je album že nekaj časa uradno zunaj, so fantje organizirali veselico posvečeno obeležitvi izdaje albuma v prvih dneh letošnjega julija. Kanelca bar, je lociran neposredno poleg lokala Amabasada Jugoslavija, torej bivšemu Rock Baru Postojna, kjer so Shutdown maja 2010 na zaključnem koncertu premagali konkurenco 27 skupin in prostor kjer so v februarju letos ogrevali občinstvo na podobni veselici skupine Requiem,ki je izdala v februarju letos svoj novi samostojni studijski album.
Skupina Shutdown je zasedba nalezljivih, simpatičnih karakterjev, ki hitro zlezejo pod kožo, ko navežeš stik z njimi. Primorska pozitivna naravnanost. Recimo kar novogoriška. So pridni in mnogo nastopajo. Zato imajo za seboj že zvesto bazo oboževalcev in podpornikov, ki jih vseskozi podpirajo na koncertih. Zasluženo. Tudi letos denimo Shutdown nastopajo na dveh impozantnih festivalskih dogodkih Slovenije. Na največjem slovenskem metalskem festivalu Metal Camp 2012, še prej pa na vsakoletni tradicionalni seansi metalske bratovščine Slovenije, točneje na precej bolj intimnem prizorišču festivala Metal Mania Open Air, ki je lociran sredi Komna na Krasu. Znova več, kot zasluženo.
Improviziran oder, ki je bil postavljen kar v liniji z obiskovalci, z dvema reflektorskima »brlivkama« je ob 21.00 uri sprejel najprej prvo predskupino. Skupino imenovano Gringo. Ta je zabavala prisotne zlasti z dostojno izvedbo priredb zimzelenov klasičnih rock zasedb od Led Zeppelin do Free, itn… no tako pravijo drugi. Žal pa več o njih ne morem poročati, saj se je ekipa RockLine znašla na prizorišču ravno med tonsko preizkušnjo ljubljanskih novovalovskih heavy rockerjev Tomcat. Slednji prav tako nikakor ne stojijo križem rok in so v kratkem časovnem obdobju obstoja opravili kar nekaj pomembnih koncertnih nastopov. Med je vredno všteti vlogi predskupine legendarnih šok metalcev Lizzy Borden novembra lanskega leta v Ljubljani, ali L.A. Guns v klubu Sputnik marca letos, prav tako v Ljubljani. Tomcat je bend, ki vseskozi napreduje. Pred kratkim je zasedba »prerasla« iz kvinteta v kvartet. Ugotovila je, da ji Rokova kitara povsem zadošča. Na bobne je vskočil še v januarju 2012 pridruženi novi bobnar Žiga Ravšelj, medtem ko ni več novost, da je še v drugi polovici lanskega leta Rok izpregel iz vokalnih dolžnosti, da se lahko lažje osredotoča na igranje kitare, mesto vokalista pa je prevzel mladi Denis. Tomcat ohranjajo tisti značaj polne zagrizenosti. To je neizpodbitno, ko jih opazuješ. Denis je svoj vokalni rang nadgradil zlasti v višjih ni najvišjih legah, kjer je uperil nekaj izredno prepričljivih »scremaov«, kar pomeni, da se fant vseskozi razvija in da izpopolnjuje svojo vokalno karizmo. Tokrat manj posrečen nastop Tomcat, saj se je zasedbi primerilo nekaj kiksov, vseeno ni pustil občinstva ravnodušnega. Daleč od tega. Preprosto, če igraš s polnimi jajci, je to dovolj, da vzbudiš občutek, da si v dejanjih povsem iskren, to pa šteje. Ljudi se je nagnetlo med mešalno mizo in do roba »odra« dovolj, da je to hvaležno pripomoglo k zgostitvi zvoka, ki je bil tako povsem zadovoljiv med nastopom Tomcat. Naj omenim tudi to, da je opazna rast karakterjev v ekipi. Šujo in Rok poglabljata s svojim suverenim videzom in samozavestjo to odrsko karizmo skupine, ki se ju počasi in nezadržno navzema skupina, kar pomeni da imajo Tomcat res lep potencial v prihodnje, Šujo poseduje pravi »nasty look«, Rok pa je obdarjen z bujno pričesko, ki že v štartu daje skupini nekaj blage glam finese zunanjega videza. Tomcat snemajo tudi svoj prvenec, avtorskemu materialu pa je bila seveda podrejena koncertna set lista tega večera v Postojni in v kateri ni izostala baladna Goodbye in malopridna heavy rockerska »povest« Metal Mania Hangover.
Večer Shutdown maratona torej, predstavitev v albuma »Heavy as metal, hot as hell« z gostujočimi bivšimi člani, celo delno podreditvijo koncertnega šova odrskim reinkarnacijam različnih postav Shutdown kariere, ko so se na odru zvrstili bivši člani ekipe Edi Žorž, Matevž Murovec »Murva«. Podobno kot za Tomcat, velja tudi za Shutdown, da koncert ni izpadel najbolj posrečeno. Egzi je imel kar nekaj težav z vokalom, tako kot pred njim Denis (Tomcat). To se je slišalo zlasti na prehodih, ko je treba povleči moč iz srednjih leg v višje in najvišje ter tam to moč razviti v melodični crescendo vokalnega napeva refrena. Nemara je bila kriva neugodna zračna vlažnost sicer hladne postojnske julijske noči, sam vrag ve. V drugi polovici koncerta je na oder vskočila tudi Katarina, taista, katarina. Egzi jo je klical »Ketrin«, ki je denimo priskakljala na oder Metal Mania Open Air festivala lanskega leta, ko je vokalno pomagala Tomcat-om, Shutdown so v drugi polovici koncerta predstavili tudi novega ritem kitarista, torej so med nastopom znova prerasli nazaj v kvintet. Bojda jih novi član šteje komaj rosnih 16 let, kar opazno znižuje povprečno starost Shutdown ekipe. Domen Gorjup ostaja odličen kitarist. »Randy Rhoads obsesija« ne popušča! Razvil je karakter kitarske igre, ki osupne. Briljantna eksekucija, kar velja v prvi vrsti za odlično Domnovo soliranje, Na odru ni manjkal seveda vselej zanesljivi Pejo na svoji bobnarski utrdbi, ki je imponiral zlasti s starošolskim spandexom, povzetem po zapuščini starega dobrega N.W.O.B.H.M. vala, Egzi pa je pač Egzi. Vokalist, ki zna držati publiko ob sebi, da mu ta vseskozi je iz roke. Karizme mu ne manjka, domišljije za sprožanje zabavnih komentarjev med skladbami prav tako ne. Najlepši dokaz, da je dogodek in počastitev izdaje prvenca skupine Shutdown uspela v polni luči, potrjuje zagrizenost občinstva, ki je povsem zapolnilo prostor med mešalno mizo in robom odra, njeno nenehno sodelovanje od prve do zadnje sekunde koncerta, nekaj prevretih glav, pa je v svoji vživetosti med koncertom dobesedno lezlo na oder.
Shutdown so torej tisti heavy rock revitalisti, ki so ujeli aktualnost tega pojava na tleh Evrope. Njihov studijski prvenec pravzaprav tlakuje »špuro« slovenskega odgovora temu pojavu. Iskrene čestitke skupini za ves pogum, vzdržljivost in kljubovanje. Naslednji so na vrsti prav njihovi kolegi in dušebrižni partnerji v dobrem in zlu, Tomcat.
na vrh