Takole so najbolje ozadje in idejo mini festivala opisali kar organizatorji, ŠKUC ropot in Dirty Skunks sami:
»Skoraj leto dni je minilo od lanske uspešno izvedene edicije - Punk pod Slovenci 1.0 - Slovenska Punk transverzala, kjer se je na odru legendarnega nočnega kluba v prestolnici zbrala punkerska karavana s sončne strani Alp. Naj to postane tradicija in v ta namen letos pripravljamo dvodnevno edicijo, ki bo še dodatno začinjena. Punk, HC & HM pod Slovenci 2.0 - Scena se pedena!«
Lansko praznovanje 14. rojstnega dne Dirty Skunks je potekalo v podobnem duhu »supporta« lokalne scene in tudi tokrat je bil v pogonu z bojevniki domače punk/hc in metal scene skorajda celoten Orto bar z izjemo bara. Kot prvi so v kadilnici na oder stopili Mt. Blanc, festival pa je svoje ime upravičil tudi z lepo potezo s tem, da je na pomoč priskočil nemškim hc punkerjem James First, ki so ostali brez koncerta pri naših sosedih. Ker se vsak nenačrtovan prost dan turneje močno pozna na finančnem stanju je bila poteza še toliko lepša. Nemci so na oder kluba stopili ob osmih in udarili z nizom hitrih, energičnih, dve do tri minute dolgih komadov. Fantje sicer ne odkrivajo tople vode, saj gre za povsem klasičen hc punk z dvema do tremi akordi in močnimi refreni, a so fantje prepričali s svojo energičnostjo.
V kadilnici je bil po nemškem punk udaru čas za progresivni djenty death metal celjske zasedbe Morywa, ki še vedno obeležuje nedavni izid svojega prvenca Vamana Ira. V pol ure, kolikor je imela odmerjene vsaka od nastopajočih skupin, je Morywa Orto steptala z masivnim death metalom za katerega je v glavnem značilna mastnoča osemstrunskih kitarskih potez ter groove grmeče ritem sekcije. Čeprav se glasbeno Morywa največkrat giblje v srednje hitrem tempu pa predvsem zaradi številnih nepričakovanih preobratov in progresivne začinjenosti nikoli ne izpade enolično.
Punkovsko obarvano zgornje nadstropje so nato zasedli Real Life Version, ki so poskrbeli za novo dozo melodičnega punk rocka, za peklensko nadaljevanje pa v spodnjem nadstropju novogoriški Hellcrawler. Kljub manjšim zvočnim nevšečnostim so fantje v odlični luči predstavili letos izdani drugi album Sandstorm Chronicles. Zaradi pomanjkanja časa so Hellcrawler skozi svoj set udarnega death n' rolla zdrveli ko puščavski vihar, lepo je bilo še pred skorajšnjim nastopom Entombed A.D. na odru Orta slišati tudi slovenski poklon HM-2 brenčanju kitar, odlično pa se je v živo obnesla surovost Miranovega vokala. Pol ure postapokaliptičnega death metala je minila še prehitro!
V zgornjem nadstropju je bliskovito sledil žanrsko največji odklon večera Clockwork Psycho, ki igrajo psychobilly ali punkabilly, zanimivo in izvirno zmes punka in rockabillya. Zvrst, ki jo pri nas v živo na odrih ni moč videti ravno vsak dan je v Ortu prepričala, bend pa na odru dokaže, da niso posebni zgolj zaradi rdečelase kontrabasistke in pevke Clockwork Lilith.
Na oder kadilnice so kot zadnji stopili domače »all star« death metalci Demutilated, ki jih sestavljajo člani bendov kot so Dickless Tracy, Sweet Sorrow in Negilence. Fantje so se publiki v živo prvič predstavili letošnjega junija, tokrat pa oder secirali tretjič (če se ne motim). Death metal kirurgom se pozna hudičevo dobra uigranost, brutalnost je na nivoju, vse skupaj pa še izboljša bolan Cepotov vokal in njegova predstava maničnega serijskega morilca. Drugi dan Scene se pedena 2016 so v zgornjem nadstropju zaključili White Stain, odlična ideja podpiranja domače alternativne scene pa je vredna zgolj pohvale. Edini minus večera gre zgolj slabi obiskanosti, kar pa gre verjetno pripisati zgolj oktobrsko zares obilnemu koncertnemu dogajanju. Naj torej dretje v jeseni odmeva vsako leto! Naslednje leto tudi z bolj številčno publiko.
na vrh