Sausages so že lep čas nazaj postali nekakšen »hišni inventar« Ortofesta. Lansko leto so ga zaključili, letos so jih v programu umestili nekje na sredino festivala. Ura se je že krepko nagnila proti deseti zvečer, ko se na prizorišču še ni dogajalo prav nič posebnega. Bend je le moral stopiti na oder. A je zadnje čase vedno tako. Narod se namesti za šank ali vleče cigaretne smotke nekje pred hišo, potem vskoči do odra, ko se koncert šele začne. Tudi tokrat so se vsuli šele potem, ko je oder oživel. Uvodoma je bend zavrtel najnovejši dosežek - prearanžirano skladbo Poletna, kjer so fantje uspešno integrirali aranžmaje za harmoniko, ki jo je zaigral Marko Hatlak. Taisti Marko je bil sicer povabljen, da se skupini priključi, kot posebni gost na odru, a je moral zaradi obvez, udeležbo odpovedati. Bend je namreč na tem koncertu predstavil kompilacijo »Luni Tuns«, gre za 19. klasičnih del skupine, ki so jih Sausages posneli znova in izdali v samozaložbi. Na njem je seveda tudi omenjena osvežena verzija skladbe Poletna.
Kakorkoli. Bend, za katerega je znano, da je dodobra naoljen z vsemi žavbami, je uvodoma presenetil, ko so Breščanskega posadili za bobne! Vsekakor bolj, kot z uvodno kuliso bluesa, ki je nekje po prvi tretjini izvedbe na oder privedla Bucota, ki je poprijel za mikrofon bend , zagrmel s svojim možatim glasom ter predstavil porogljivo točko Buco Bluz. Zatem sta se Goran in Buco na pozicijah seveda zamenjala. Sausages so se na tem koncertu predstavili v nekoliko spremenjeni postavi. Na odru ni bilo Macota (Helmuta Frangeša) zaradi skrajno nesrečnega pripetljaja, ki ga v tem času preživlja kleni kitarist (možganska kap). Njegovo obuvalo si je tako nadel Matjaž Marin, dodobra izkušen kitarist, ki je pred tem vrsto lep sveženj časa igral za Requiem, danes igra pri Billysih. Skratka, mladenič s konkretno stesanim kitarskim pristopom.
Da ne bi preveč kompliciral, ovinkaril ter vam grenil življenja, je treba uvodoma reči, da ostajajo Sausages še vedno prvovrstna živa vaba na katero se vseskozi lepijo neprevidna dekleta, no pa tudi gospe. Navkljub temu da Macota ni, je Matjaž zlasti v nadaljevanju, ko se je ogrel in je popustila v njegovih prstih začetna napetost pokazal, da je mož iz pravega testa na katerega lahko Sausages računajo v slehernem trenutku. Vsekakor v obdobju, dokler Maco ne pride k sebi. Sicer pa ni treba razvijati relativnostne teorije. Skupina ostaja izvedbeno neverjetno prepričljiva. Svojo nabrito različico rock'n'rolla obilno prelitega z bluesovsko komponento, je enkrat več podala na način takojšnje prevzetnosti in zapeljivosti. Kakih 80 ljudi se je nabralo v prostoru, od tega polovica pripadnic ženskega spola, med katerimi so mnoge »izgubile glavo« in posledično tudi nekaj odvečnih cunj, ko so se prešerno razdajale zvokom in vibracijam rockovske »omame«, ki je prihajala z odra. Goran Breščanski ostaja stari dobri Goran. S tistim navihano pobalinskim pristopom. Njegov deško nosljavo obarvani vokal skozi katero odzvanja »lublanski sleng« je oživljal lucidnost verzov, zajedljivo všečnega črnega humorja, ki sili nenehno v smeh. To ostaja markantna in nadobvezna sestavina Sausages rock'n'rolla.
Bend je za skladbo Ninam moči povabil na oder Blaža Črnivca, kitarista skupne Rok 'N' Bend, ki je v začetnih korakih skupine Sausages spisal del njene zgodovine in za to skladbo vzel v roke Marinov beli Stratocaster. Sicer pa kot omenjeno. Super špil. V ekipi s svojo karizmo prevzemajo seveda Breščanski, Buco in obvezno Čule. Buco se je popolnoma razstrelil na bobnih. Pri Hamo & Tribute to Love, mora le kanček paziti, da ni prehrupen, pri Sausages pa udriha z vso silo. Kolikor gre. In neverjetno precizen je v vsem česar se loti. Njegovi rollingi ostajajo brezhibni. Janez (Retro Kult) se je odlično vpel v ekipo. Lepo je opazovati Rickenbeckerjev bas v rokah mladeniča. Še je upanje za mlado generacijo. O Čuletu ne gre izgubljati besed. Ob koncu nas je znova odpihnil s podaljšano solistično zabelo v izhodu Lynard Skynard klasike Free Bird. Nnjegov mastni Gibson zvok in Marinov »mehkejši« Stratocaster zvok, sta gradila žmohtno kuliso kitarskih fraz, ki poganja visoko oktanski izplen adrenalinskega rock'n'rolla skupine.
Kot rečeno. Koncert Sausages v vaši bližini? Ostaja absolutna obveza in greha vredno srečanje. Možje, ki ostajajo zvesti osnovi paradigmi rock'n'rola, so torej isti možje, ki so razvozlali vse njegove skrivnosti in možje, ki te v svet rock'n'rolla odpeljejo z žarom in srčnostjo. Ta, za izkušeno skupino,
na vrh