San Di Ego so v začetku letošnjega leta povili novi studijski album! Ime je prikladno. »Doktor za Rock'N'Roll«. Takšnih skupin danes na Slovenskem zagotovo manjka. So relikt komercialno uspešnih časov, ki so se vili za klasični hard rock pretežno skozi osemdeseta in ki ga danes mlada generacija sicer še igra, vendar »po svoje«. Tako je tudi prav in pošteno. Razvoj gre dalje, vsaka nova generacija pa rock'n'roll pač dojema po svoje.
No, San Di Ego pa so kvartet štirih prekaljenih in nekoliko zrelejših mačkov, ki pravzaprav danes, skupaj s ponovno obujenimi Šank Rock, držijo plamenico hard rocka na Slovenskem v klasičnem pomenu te besede. V geografskem smislu torej, z rabo slovenskega jezika v poeziji, vlečejo izročilo hard rocka osemdesetih, zvarjenega na Slovenskem s svojo retro-nostalgično vibracijo nadvse prikladno v nove čase. Okej, da ne dolgovezim, recenzijo albuma »Doktor za Rock'N'Roll« lahko preberete TUKAJ!
Matic Ajdič, Martin Rozman, Jure Doles in Sergej Škofljanec so si tistega večera v Cvetličarni dali duška. Kako ne bi, saj je bil to njihov praznik! Zvok, ki so jim ga pripravili tonski mojstri, je bil izvrsten, domala brezhiben. Tako je bila tudi koncertna izvedba na zares visokem nivoju. Obiskovalcev je bilo med 400 in 500. Vsi so uživali, stari znanci so se zbrali na starem mestu. Bend je v prvem delu predstavljal material z nove plošče, na odru se je skupini pridružila pevsko plesna zasedba štirih mičnih deklet M.J.A.V., ki sodeluje tudi na novem albumu, kmalu zatem jo je kot drugi posebni gost nasledil legendarni slovenski kantavtor Aleksander Mežek. Bend je z njim izvedel novo skladbo Gledam tvoje slike in Julijo, prikrojeno po formatu glasbenega izročila San Di Ego.
Preden je koncert zavil v svoj drugi del (prvi del je sklenila hudomušna in posrečena predelava hita Samanthe Fox Touch Me), so fantje prejeli tudi rojstnodnevno torto. Na odru jih je pozdravil tudi znani hripavi glas Aleša Klinarja, ki je sodeloval pri pisanju skladb za novi album, prikazal se je tudi obvezni Dragan Bulič, ki je sladkosnedom predal omenjeno torto. Bend je v drugi del koncerta odigral pretežno priredbe. Vključili so pričakovani Queen venček, v izteku večera še drugega, to je Deep Purple venček, slišali smo še med drugim Stayin' Alive (Bee Gees), Here I Go Again (Whitesnake), Eye Of A Tiger (Survivor) in Don't Stop Believin' (Journey). Bend je izkazal nemalo poguma in samozavesti ob integraciji znamenitega hita oziroma fenomenalne Yes klasike, ki je skupini pomagala preživeti (za progrockerje komercialno bridka) osemdeseta, govorimo o hitu Owner Of A Lonely Heart, ki pa se San Di Ego ni pretirano posrečil. Poleg so fantje dodali še nekaj točk s prvenca.
Skratka, dolg in izčrpen koncertni večer! Bend pa v izvrstni formi in odlično naoljen. Kvartet diha s polnimi pljuči in ni treba posebej poudarjati, da je skupaj preigral, pregaral in prehodil lep kos glasbenega druženja. Zato so kemične vezi med fanti nenehno prasketale, izvedba je bila posledično nabita z dinamitom in vražjo eruptivnostjo. Z eno besedo, prelep koncert in nadvse uspela predstavitev novega albuma. Roko na srce, glede na reputacijo in prehojeno pot, so dosegli pričakovan izvedbeni nivo!
Omeniti velja tudi ljubljansko predskupino Buržuazija, ki hodi glede glasbenih usmeritev po podobni poti. Ponudili so smelo in nadvse zavzeto predstavitev (tudi) avtorskega materiala. Iz malega raste veliko. Bendu je ogromno pomenilo, da je lahko preizkusil, kako funkcionira kot enota na večjem odru in koliko treme lahko sproži prisotnost večjega števila obiskovalcev. Soliden nastop skupine, ki je uspešno shodila, a še išče trdno in fiksno glasbeno špuro, kar pa prinašata kilometrina in izkušnje. Bend rabi torej v tem trenutku čim več špilov, da utrdi samozavest in fokus. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost.
na vrh