Obrnilo se je leto in prišla je nova turneja. Legendarni britanski heavy metalski zapriseženci Saxon so stalno na preži, leto za letom sledijo rock'n'roll izročilu in se odpravljajo na nove koncertne turneje ter tako na jesen svojega obstoja še vedno redno razveseljujejo fane. Po vsega dobrih dveh letih se bodo znova ustavili v Ljubljani, kar si lahko štejemo v veliko čast. Še predno pa se je zatresla Šiška, se je Rockline podal na pot v Treviso oziroma tamkajšnjo dobro znano koncertno lokacijo New Age, da bi se dnevi do heavy metalskega praznika v Kinu Šiška ne tako dolgo vlekli.
Otvoritelji koncertov aktualne Saxon turneje so mladi Nizozemci Vanderbuyst. Začeli so preigravati v napol praznem klubu, kar pa jih ni preveč motilo. Nizozemski trio stavi na hard/heavy izročilo glasbe iz preloma sedemdesetih v osemdeseta, opravka imamo torej s še enimi obuditelji starega dobrega NWOBHM gibanja. Koncert so otvorili z UFO klasiko Rock Bottom in jo z vnosom prostega pretoka glasbenih idej, že skorajda z jammanjem raztegnili na dvakratno dolžino izvirnika. Preprosta rockerska govorica mladce ne vzdiga ravno med glasbene talente najvišjega ranga, zato pa se Vanderbuyst prikupijo s srčnim pristopom in iskreno vero v heavy rock. V refrene pogosto vnašajo "Heepovske" back vokale, ki poskrbijo za rahlo melodičen zven razmeroma surovega in žmohtnega izraza skupine. Vanderbuyst so predstavili svoj lansko leto izdani istoimenski prvenec (recenzija tukaj) in z odliko opravili nehvaležno nalogo prve skupine večera.
Drugi po vrsti so oder zasedli Crimson Of Passion, vendar nas je večina slovenske štiričlanske odpravice v Treviso smuknilo na požirek vode do avta, vrnili pa smo se ravno ob odhodu zasedbe iz odra. Nič ne de, danes imamo v Šiški popravni izpit. Počasi se je približeval čas za Saxon napad, klub pa se začuda ni popolnoma napolnil, tako je nastop spremljalo le nekaj sto glav, norišnica iz W.A.S.P.-ov pred nekaj meseci se ni ponovila. A Pozor, med omenjenima koncertoma obstaja pomembna razlika. W.A.S.P. so v klubu gostovali konec oktobra, ko je bila vremenska klima zaradi prebliževanja zime mnogo prijaznejša napram tokratnjim razmeram. V klubu je bilo že za časa igranja predskupin vroče kot v peklu, kar je bil v nadaljevanju večera moteč faktor predvsem za hitro izmozganje Saksoncev.
Saxon bodo 3. junija izdali svoj devetnajsti album "Call to Arms", v nastope trenutne turneje pa že vključujejo tri do štiri nove komade. Naj spomnim, da bi moral album po prvotnih načrtih iziti že dan pred treviškim nastopom, a je bil naknadno prestavljen, kar je pomenilo da so bile najnovejše Saxon stvaritve za večino prisotnih še uganka.
Oder se je zavil v meglo, peterica se je ob vsesplošnem pričakovanju norišnice razporedila na oder in nastop otvorila s kladbo Hammer Of The Gods. Gre za novo skladbo, ki se na prvi posluh približa zvoku "Dogs of War" obdobja, saj se oddalji od rahlih power metalskih vplivov, značilnih za Saksonce zadnjih nekaj albumov. "Želite slišati kaj starega"?, so se glasile Biffove besede, predno so eno za drugo odžgali Heavy Metal Thunder, povratniško Never Surrender in Motorcyle Man. Saxon se na odru držijo odlično! Kljub vse bolj sivim odtenkom na lasišču predvsem na relaciji Byford / Quinn / Glockler živa izvedba tudi v letu 2011 ostaja briljantna in do potankosti uigrana. Brez ene same napake. V tej kvoti briljantnosti se leta poznajo zgolj vokalu Biffa Byforda, ki vseh sekvcenc že nekaj let ne more več doseči, to pot pa se mu je po robu postavila še zadušljiva temperatura v klubu in posledično ni izostalo niti hitrejšnje izčrpanje celotnega kolektiva na odru kot sicer. Iz rokava sta solaže izmenično stresala steber banda Paul Quinn in Doug Scarratt in se posebej zablestela v momentih, ko so jih obsijali reflektorji.
Saxon ob turnejah ob predtsavitvi novih albumov repertuar radi zabelijo z dobršno mero novega materiala. Nič drugače ni bilo niti tokrat, skladbe Back In '79, naslovna polbalada Call To Arms, Chasing The Bullets in že omenjena Hammer Of The Gods so se suvereno zlile med starošolske klasike in izzvenele v polno, malha rok in odobritvenih vzklikov iz publike pa so bili jasen dokaz, da podporniki skupine sledijo in sprejemajo Saksonce na njihovi poti tudi dandanes - mnogo je namreč skupin, ki igrajo na struno svoje legendarnosti in se v širokem loku ognejo novejšim stvaritvam. Proti koncu nastopa so se Saxon vse bolj frekventivno spogledovali s svojimi najprepoznavnejšimi klasikami, izpostaviti pa velja biser Rock N'Roll Gypsy ("Innocence Is No Excuse", 1985), najprijetnejši slatkiš tokratnega srečanja. Žmohtni heavy metalski večer so zaključili železni napevi, Crusader, Strong Arm Of The Law in Wheels Of Steel, predno so Saxon skorajda do krvi preznojeni iz odra izginili v noč.
Odlični izvedbi navkljub in dobrim zvočnim pogojem izpod prstov mojstrov izza mešalnce mize navkljub smo iskali šivanko v kupu sena in jo našli. Praviloma na aktualni turneji namreč zaigrajo dva bisa, tokrat pa so nas prikrajšali za nekaj minut druženja in redno izbranko njihovih koncertov 747 (Strangers In The Night). Razloge lahko iščemo tako v peklenski vročini kot tudi v presenetljivo slabi obiskanosti, s katero so Saxon po odličnem obisku pred kratkim zaključene britanske turneje doživeli hladen tuš. Očitno so štirje koncerti na relaciji Milano / Treviso / Ljubljana / Bologna v enem samem tednu vseeno preveč. Našel bi se tudi kakšen godrnjač, ki bi si želel večje prevetritve igranega repertuarja, vseeno pa lahko po nekjdnevni oddaljenosti od koncerta novo Saxon izkušnjo opišem s samimi superlativi. Saksoncev ne ustavi nič, kot tank bodo očitno gazili tudi v novem desetletju in se še utrdili na poziciji nesmrtnih legend. In prav je tako, naj reportažo zaključim kar z besedami.. "long live Saxon"!
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh