Januarski cikel koncertov se je v Ortu sklenil na nadvse zanimiv način. Nastopili so primorski hard rokerji Shutdown in glamerji Hotty MkkNotty, ki so tisti večer kljub vstopnini v zgornje nadstropje lokala privabili zavidljivo množico arhaičnih zvokov željnih dolgolascev. Da bo dogodek tudi z vizualnega vidika nekaj posebnega, je napovedala že mlada predskupina, ki je z nekaj klasikami iz časov, ko njenih članov povečini še ni bilo na svetu, uspešno pripravila teren za zvezde večera. Hotty MkNotty, ki so oder zavzeli malo pred enajsto, so izstopali predvsem po svoji pisani opravi, kakršne se ne bi sramovali niti Poison v najboljših časih. Značilno ikonografijo, ki je bila zadnjih petindvajset let v glasbenih krogih večinoma tarča kritik, so fantje z lasuljami in osladnimi dialogi v angleščini spremenili v domiselno parodijo ter na ta način priredili kar se da zabavno predstavo. To so podkrepili z zimzelenimi uspešnicami skupin Bon Jovi, Firehouse ter Kennya Logginsa, slišati pa je bilo tudi nekaj žanrsko sorodnih avtorskih skladb. Med eno teh, z naslovom Notty Skoolgirl, jim je na oder uspelo privabiti dve oboževalki, ki sta na veliko veselje (predvsem moškega dela) občinstva uprizorili manjši performans in tako poskrbeli za vrhunec tega veselega večera.
Zvočna podoba je bila žal nekoliko slabša. Kitarista z umetniškim imenom TJ Tuff se med solažami ni kaj prida slišalo, lahko pa bi si omislil tudi kakšen volume ali delay pedal, da bi ob omenjenih trenutkih, ki so v tovrstni glasbi še kako pomembni, po potrebi preglasil ostale člane. Korejska različica sunburst tigerja, narejenega po specifikacijah eminence Georgea Lyncha, je tako v odločilnih trenutkih delovala nadvse sramežljivo, a je svoje pomanjkljivosti s podporo Marshallovega half stacka uspešno nadoknadila pri ritmu. Iz zvočnikov je bilo mogoče slišati tudi posnete klaviature, ki so prihajale iz mešalke in so, bržkone zaradi tega, ker jih v monitorjih ni bilo dovolj, nastopajoče nekajkrat pošteno zmedle. A druščina je pod vodstvom frontmana Texas Cherrie Biggunza in bobnarja Lexxya Longlegza, ki nas je počastil s krajšim solom, težave uspešno rešila ter s komičnimi dovtipi in igralskimi vložki brez težav obvladala množico pod sabo. Fantje so tako uspešno ter dokaj rutinirano pripeljali rajanje do konca in tega večera svojim oboževalcem priredili zabavo, kakršnih na domačih odrih nismo deležni vsak dan.
Koncert pa velja nemara omeniti še zaradi nečesa drugega. Dokazuje namreč, da kljub nekaterim nasprotnim trditvam kultura osemdesetih še ni povsem zamrla in da je v takšni ali drugačni obliki med ljubitelji glasbe, tudi tistimi, ki so premladi, da bi jo izkusili na lastni koži, še vedno navzoča. Še več, šegave Hotty MkNotty bi lahko označili zgolj za vrh ledene gore, pod katerim se skriva kopica zanimivih in kvalitetnih slovenskih skupin, ki skuša tudi z bolj resnimi prijemi ohranjati tradicijo polpretekle zgodovine in graditi na njeni mogočni zapuščini. To pa je vsekakor dober obet za prihodnost.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh