Ta vikend se je resneje zasmodilo tudi na Pržanu in tamkajšnjem klubu Pržan (med domorodci dobro znanem "Pržančku"). Saj veste, to je tam na končni postaji »sedmice« ljubljanskega mestnega potniškega prometa in v zaledju Polhograjskih dolomitov. Nekoliko odmaknjeno prizorišče z oči (in ušes) okoliških prebivalcev Pržana, Dolnic in Glinc, kjer so do nedavna prirejali bolj kot ne »balkan partyje«, a očitno se tudi tam časi rockovsko jasnijo. Tri skupine, žanrsko zelo odklonjene vsaka sebi, so zastopale dogodek poimenovan »Pržan se prži«. Same so ga priredile. Od glave do pete. Le Seprtentine iz Kranja ter ljubljanski zasedbi Pyroxene in Portmänteau.
Prvi so na oder stopili Le Serpentine. Tik pred deseto zvečer. Pozno ni kaj. Improviziran oder, ki pravzaprav ni imel razsvetljave, je sprejel kvartet, oborožen do zob z avtorskim materialom. Ta je predstavil niz kompaktnih skladb s pravo mero muzikaličnosti, polnokrvnim ritem groovom, občasno pa so taiste skladbe tudi rockovsko nasršile svoje glasbene bodice. Kitara poseduje večinoma igro na čistem zvoku, brez distorzije, zato je posebno lepo bolščal v kontrastu razporeditve gradnikov zvočne slike bas, ki se je lahko dinamično konkretneje razmahnil. Le Serpentine vodi ženski vokal, kar ni nobena posebnost več na slovenskem, saj tovrstnih skupin mrgoli malo morje. Navklub temu, da ima punca v grlu pravi dinamit alter-rockovske konture, bi še kako prav prišel kakšen odrski vokalni eksces, ki bi dodatno razgibal nastop skupine. Skupini zavzetosti in angažiranosti zagotovo ne manjka, vsaj po skrbni zapakiranosti všečnih avtorskih skladb, ki bi pritegnile tudi kakšne »izštekane« grungerje devetdesetih ali Jeffa Buckleya (v kolikor bi še živel). Zato bo zanimivo spremljati, kaj bo postregel njihov studijski prvenec. Fantje in punca so pred odrom nabrali zgledno številko svojih prijateljev, ki so jih prišli podpirat. Zato na prizorišču nikakor niso samevali. Zvok optimalen.
Pyroxene, slovenski »kemični« metalci, so seveda skvašeni iz povsem drugega žanrskega testa. Tudi ti se lahko pohvalijo z avtorskim materialom, ki je našpičena zmes retro riffanja heavy rock zasedb sedemdesetih, kot tudi metalske nazobčasnoti! Skupini poveljuje konkretno naelektreni vokal Jana Tehovnika. To je tistega fanta, ki se je pred dvema letoma priključil starostam boogie metala Lenim kostem. Deset skladb je tega večera v skladu z imenom skupine povzročilo malho energetskih detonacij in kemično verižnih reakcij. Publika se je konkretno premešala in celo nekaj metalskih buč je primigotalo spredaj, da opleta s svojimi bujnimi pričeskami. Bend je predstavil avtorske skladbe Things I Was, DRP, Quarantine, Bullets Fly, Cleansed in Fire, Choose Your Poison, Fireborn in sklenil špil s podaljšano verzijo skladbe Helium 3. Za dobro razpoloženje sta postrbeli tudi priredbi Electric Funeral (Black Sabbath) ter klasika You Really Got Me (The Kinks). Bend deluje posebno. Glavni magnet skupine je definitivno strupeni vokal Jana, ki bi ga lahko uporabljali za podiranje betonskih sten, saj kriči kot Halford v svojih najboljših časih. V refrenih, kot je denimo znotraj skladbe Quarantine, je njegov vzpenjajoči »scream« rušil vse pred seboj! Bend je že z uvodno Things I Was, podloženo z galopirajočim ritmom, opozoril na zanimivega križančka med metalom in heavy rockom, saj se kitare v rešitvah poslužujejo celo bleusy vzvodov. Pyroxene so zagotovo nekoliko drugačna skupina na Slovenskem. Vsekakor se splača biti na preži, ko bo bend dal od sebe svoj prvi studijski dokument!
Tretji so na oder stopili Portmänteau. Človek dejansko ne ve kako bi jih žanrsko formuliral. Sekstet postavlja kompozicije sila ambiciozno in pristopa h glasbeni obrti večplastno. Tako evocira njihova glasba v nekem trenutku tipske elemente psihadeličnega rocka sedemdesetih, občasno celo The Doors zvočnosti (zavoljo rabe zvoka klaviatur in vokalnih karakteristik pevca), vsekakor pa se kaj hitro prikradejo v aranžmaje elementi bluesa, kabaretne glasbe, neo-klasicizma akustičnih kitarskih aranžmajev in zanimivo, progresivnega rocka, zlasti tistega, ki simpatizira z retro zvokom jugoslovanskih skupin sedemdesetih let, kot denimo Korni Grupa, Igra staklenih perli ali Smak. V točke se občasno zažre lucidnost, kot tudi gorčina alternativnorockovkih vsebin. Resnična škoda, da je skupna nastopila tako pozno. Ura je odbila skoraj pol enih zjutraj, ko so se fantje v obliki seksteta komaj zbasali na mali oder. Narod je bil ob tej uri že konkretno alkoholno prevret in v »drugih sferah«, zato je skupino spremljala le še peščica najbolj zagrizenih obiskovalcev, ki so imeli kaj užiti in slišati. Portmänteau je skupina zanimiva za vse tiste, ki jih privlači ambiciozni glasbeni eksperiment. Portmänteau namreč slabo prenašajo togo ždenje v žanrskih okvirjih, pač pa stremijo k eklektizmu in popolni artistični svobodi! Tudi za tretjo skupino tega večera lahko po užitem sklenemo, da bo njen studijski prvenec vreden vse pozornosti!
»Pržan se prži« je torej uspel! O tem ne gre dvomiti. Gre za prvi rockovski dogodek v klubu Pržan, kar se bere in sliši zagotovo več kot nadobudno. Upajmo, da bo ostal lastnik kluba naklonjen adventivni drži mladih slovenskih rock in metal zasedb tudi v prihodnje, saj le te krvavo potrebujejo priložnosti, da predstavijo svojo glasbo na odrih in tako skrbijo za samopromocijo! Upajmo tudi to, da se do naslednjega tovrstnega koncertnega dogodka v klubu, najde kak cekin za dva snopa bele svetlobe! Tako bodo nastopi skupin dosegli želeni optimalni učinek svojega osnovnega namena, pa tudi fotografom ne bo treba "streljati" na glasbenike z bliskavico!
na vrh