Vsako leto pride dan, ko nas za vsakim vogalom čakajo krofi, želodci so polni, v zraku vlada pozitivna energija, skratka odličen dan za obisk koncerta, v pustni maski ali brez. Na letošnji pustni torek se je v Centru urbane kulture v Šiški odvijal tretji Yu go! večer, ki je ponudil paket treh skupin, naših Carnaval ter dveh hrvaških predstavnikov, ženski trio Larve in reške provokatorje Let 3.
CARNAVAL
Večer so otvorili domači Carnaval, skupina, ki je lani izdala svoj prvenec "2" in si po mnenju Radia Študent zaslužila stopničke v kategoriji naj slovenskih albumov preteklega leta.
Ledeno hladen, doomerski riff za začetek nastopa. Carnaval so pred osamljenim prostorom začeli pripovedovati svojo zgodbo, hrup pa je na srečo iz predprostora v središče dogajanja prignal zadovoljivo število glasbe lačnih in s tem motiviral tudi skupino, da je iz sebe iztisnila največ, kar zna. Carnaval so potovali po svojemu prvencu in v okoli štiridesetih minutah predstavili svojo vizijo, ki bi se še najlažje poistovetila s pojmom stoner rocka. Neobremenjeno igranje se vrti okoli težkih distorziranih kitar, ki narekujejo precej temačno vzušje in s tem nehote spomnijo na dogajanje konec osemdesetih, ko se je rojeval grunge. Če k temu dodamo še zasanjan vokal v stilu Laynea Staleya, identificiranje z Alice in Chains sploh ne bi bilo tako napačno. Vendar fantje komade gradijo po progresivnih vzvodih, v grunge morbidnost vpeljejo power blues vzorce in celo kakšen zategnjen doomerski riff, piko na i zanimivi muziki pa doda nepravilno uravnana ritem sekcija, ki zna presenetiti in z izvenserijsko rešitvijo usmeri tok igranega komada v popolnoma novo smer. Ljubljančane pesti odrska nekarizmatičnost, vendar bo koncertna kilometrina, v to sem prepričan, znala tudi to pomankljivost odpraviti in takrat bo zadovoljstvo po ogledu Carnaval nastopa brez dvoma še večje, kot je bilo tokrat.
LARVE
Drugi po vrsti je nastopil našpičeni reški ženski trio Larve. Dejstvo, da skupino sestavljajo zgolj tri članice, zna biti na živem nastopu zelo konfuzno, saj sintisajzerjev program nastopi v vlogi bobnarke, zato poslušalec nezavedno stalno pogleduje na prazno mesto bobnarskega stolčka v ozadju odra. Ko se na nenavadno situacijo navadiš, postane ogled Larv, vkolikor si ljubitelj novovalovskega dogajanja, pravi užitek! Larve so se rodile tri desetletja prepozno, zasvojene so namreč z novovalovskim izročilom. Reškim, ne zagrebškim. Če je takratna zagrebška scena stavila na kitarske fraze, je reška scena kot zelo pomemben glasbeni element smatrala sintisajzer. Le ta je v glasbenem izrazu Larv podlaga, na kateri temelji vsaka skladba, zdi se, kot da je kitara včasih šele drugotnega pomena. Temačna, psihadelična glasba treh punkeric na odru odnese poslušalca, vkolikor se jim prepusti, v popolnoma drugo dimenzijo onkraj tega sveta, za kar poskrbi tudi stalno dvoglasno petje kitaristke Dunje in basistke Petre. Ni treba dvakrat ugibati, da tudi Larve izhajajo iz Reke, saj se čuti močan vpliv akterjev tamkajšnjega novega vala, Termitov, Ogledal ali Mrtvega Kanala. Komponenta psihadeličnosti pri Larvah prevladuje nad punkersko, tako se dekleta nikoli zares ne vživijo v razbijaške vode, pač pa je glavno vodilo njihovih skladb ustvarjanje dramatike in povzročanje kurje polti. Odličen nastop, ki pa je žal trajal zgolj slabe pol ure.
LET 3
Kljub odličnemu ogrevanju dveh predskupin, izhajajočih iz popolnoma različnih pogledov na rock'n'roll, so osrednjo dvorano uspeli zgledno napolniti šele reški čudaki Let 3. Hja, bi sploh lahko našli primernejšo skupino za nastop na pustni torek, kot že tako ali tako cirkuško zasedbo iz Hrvaške, ki je še bolj kot po sami glasbi znana po odrskih in izvenodrskih provokacijah in čudaškem stilu, ob katerem se mnogim dviga želodec? Verjetno zelo težko.
Konec lanskega leta so Let 3 pri založbi Dallas reizdali kultna albuma iz začetka njihove kariere, Two Dogs Fuckin' in El Desperado, še pred tem je izšel kocnertni DVD Živa Pička, skratka Let 3 so poskrbeli, da se tudi ob navidezni studijski suši (od zadnje izdaje Bombardiranje Srbije in Čačka je minilo že skoraj pet let) o njih v medijih veliko govori. Zato je bil obisk slovenske prestolnice, trdne baze njihovih fanov, logična poteza. Po dobrih dveh letih, kolikor je že minilo od obiska Cvetličarne, smo bili torej spet priča norčavosti, ki sega izven meja normalno funkcionirajočega človeka.
Začelo se je povsem po hardrockerskih notah. "U Rupi od smole", "Niotkuda" in "Ne trebam te" so poskrbeli za tistih nekaj redkih duš, ki v Let 3 pojavu iščemo glasbo in smo praviloma razočarani. Ob odlični začetni predstavi, kjer so Hrvati dokazali, da še vedno znajo zaigrati udarne art punkerske komade in ob tem celo zelo uživajo, se samo od sebe postavi vprašanje, do kam bi (izključno glasbeno gledano) lahko prilezli Let 3, če bi se držali artističnega navdiha začetka kariere in bi se uprli skušnjavi v obliki nepotrebnega cirkusaštva. "El Desperado", "Fuck Famiglia" in priredba kultne "Vjeran pas" so dopolnjevali dobro začetno formo, vse dokler ni prišel čas za Prljetovo zalučanje spodobnega polivinilastega kostuma v kot in s tem čas za tisto drugo plat Let 3 stvarnosti. Balkanski temperamentni vzorci narodne glasbe in elektronski biti, zapakirani v komadih, ki so sledili, so rockersko veselico spremenili v pustni razvrat povsem mimo smernic tradicionalnih rock vrednot, skladbe kot so "Zurle Treštat" ali "Sokol" so začetni pozitivni vtis povprečnega glasbenega sladokusca obrnili na glavo, nadsprotno pa se je v dvorani po navideznem mrtvilu začelo rajanje po notah zabave željnega ljudtsva, uspešnici "Profesor Jakov" in priredba Belih Vran "Tazi tazi", delno odpeta kar v originalnem, slovenskem besedilu, sta samo še prilili olja na ogenj. Brkati možje na odru uživajo, zdi se, da Mrle, Prlja in kolegi igrajo, kot bi nastopali zadnjič. Energija se prenaša v obe smeri, iz odra pod oder in obratno. Nejeveren obiskovalec tako začuti vsaj obojestransko zabavo, močnejšo od dejstva, da je vse to zgolj rutinirana igra hrvaških "glasbenikov".
Ni dvoma, Let 3 imajo alternativne samo še korenine, njihove lovke pa sežejo zelo daleč, tako zelo, da premeša strukturo obiskovalcev in je v prerezu več kot privržencev rock'n'roll izročila tistih, ki so zgolj zabave željni, četudi cenene. Osnovni namen večera je bil dosežen, ljudstvo je uživalo, dasiravno Let 3 niso pokazali vseh svojih moških atributov, ampak so tokrat vendarle upoštevali osnovna pravila etike. Odlično nalogo sta opravili tudi predskupini, kljub temu da se je spet izkazalo že znano dejstvo, da neuveljavljene zasedbe bolj pašejo v intimno klubsko okolje kot na oder tako velikega prostora, kot je Kino Šiška.
Fotografije: Mojca Perdih
na vrh