Punk Rock Holiday že 4 leta ponosno zaseda prostor kot eden večjih punk rock festivalov na območju Vzhodne Evrope. Vsako leto ga obišče bogata paleta obiskovalcev, ki sega od najstnikov, obsedenih z raznoraznimi trendi, pa vse do lokalnih navdušencev ter likov, katere najdemo zgolj in samo v vaških pripovedkah. Dva odra, eden blizu sotočja Tolminke in Soče, drugi skrit v kampu, ponujata obiskovalcem široko izbiro tako uveljavljenih imen kot tudi manj znanih talentov.
To še ni vse: Kamp leži v objemu Tolmina poleg ledene Soče, ki ponuja hitro rehabilitacijo po noči (ali jutru) skokov z odra. Če vam to ne bo pomagalo, lahko poskusite vašo sreči pri stojnicah s svežo vegansko hrano. Po kulinarični regeneraciji pa se pripravite na noč norenja poleg odra brez ograje; glavni oder ponuja možnost skokov z odra brez ovir. Punk Rock Holiday ni čisto običajen festival, temveč skupek glasbe, kolektivnega navdušenja in absolutnega kaosa.
Po tipičnem protokolu pridobivanja karte je sledilo hitro nameščanje v kampu in čisto rahel tuš Tolminskega dežja. Morning Glory so otvorili celotno dogajanje na ne pretirano glamurozen način. Trio-zasedba, z obilico street punk podnot, pa tudi občasnih trših trenutkov (po zaslugi kitarske energije), se je preprosto priključila na inštrumente in brez obotavljanja odžgala svojih 40 min materiala. Med njihovim nastopom je množica pridobivala vse več glav, ampak se je velika večina osredotočala na veganske stojnice ob odru. Malce tog nastop, sicer pa bravo fantom, da so energično in zavzeto zajahali oder.
Krajši krog okrog kampa in že je postalo jasno da se večer šele dobro začenja. Vse več fluorescentno-glavnikov se je zglašalo proti beach-stageu, v tistem naelektrenem pričakovanju dobrega žura. In Pigs Parlament so ravno s tem postregli. Ravno sem prispel ponovno na prizorišče in že je briška punk zasedba kraljevala z wine bongom na odru. Veliko je seveda odtehtala njihova spremljevalna ekipa, na tak ali drugačen način; od stage-diveinga pa do požiranja vina po vrtni cevi. Spremstvo je definitivno pomagalo, saj so se kmalu tudi ostali pridružili vsesplošnemu kaosu. Pri PP je njihovo posebno nastopaštvo še dodatno podžgalo mosh-pit pod odrom; izvedba Drunken Lullabies z banjom je sploh ponesla žuranje naprej. Kljub občasni razštelanosti, so PP postavili beach-stage konkretno na noge ter tako še dodatno pripravili teren za Evergreen Terrace.
Floridsko zasedbo zaznamuje veliko bolj masiven in glasbeno dodelan zvok, precejšen preklop od briškega wine-punka. Publika se je takoj odzvala njihovem čisto pobesnelem nastopu, ovenčanem z riffi, ki so občasno mejili že na doom vode. Melodičnost back-vokalov, kot tudi kitarskih vstavkov, je malce omilila zadevo in razredčila pretirano podnoto dooma. Komunikacija med Evergreen Terrace in publiko je dvigala dlake; na vsak zamah, na vsak drop se je krog poslušalcev odzval ali s plapolanjem rok, stage-diveom, moshanjem, etc. Skratka, ravno prava zasedba za warm/up večer na beach-stageu, katerega glasba še vedno doni po kampu.
na vrh