Letošnje poletje je v Tolminu znova zelo živo. Najprej Punk Rock Holiday, nato Reggae festival, konec julija pa še na novo preimenovani Metal Days. Tudi tokrat so organizatorji poskrbeli za res odličen nabor bendov. Tako smo na tretji ediciji tega sicer manjšega, a izjemno simpatičnega festivala lahko slišali in videli Anti-Flag, Suicidal Tendencies, Millencolin, The Mahones, Your Demise, H2O, The Casualties, The Propagandhi in še mnogo drugih. Vreme letos res ni bilo naklonjeno raznobarvnim frizuram punkrockerjev, ampak se niso dali kar tako!
1.dan:
Zaradi poznega prihoda na festival smo prvi dan začeli z izraelskimi punk rockerji Useless ID. Bend je na sceni že slabi dve dekadi,izdali so 8 albumov, so pa tudi ena izmed bolj priljubljenih skupin na Bližnjem Vzhodu. Sam nastop je potekal brez težav, zvočna slika je bila kot se šika, saj imajo ponavadi večji bendi svoje tonske mojstre. Obiskovalcev sicer ni bilo veliko, so pa vseskozi skrbeli za super žur. Napram drugim festivalom in koncertom, PRH koncerti nimajo ograje pred odrom, tako da so obiskovalci praktično skoraj vedno v stiku z bendom. Ljudje so stalno hodili na oder, tam plesali, »nadlegovali« člane benda, nato pa na različne možne načine skakali v množico. Pozitivno presenečena sem bila, da varnostniki niso pretirano težili razigranim posameznikom, sicer pa je na po odru obešenih listih jasno pisalo: Stage diving at your own risk (skakanje z odra na lastno odgovornost).
Po krajšem premoru so na oder prišli kanadski punk rockerji Mute, ki pa me niso prepričali. Na trenutke sploh niso bili usklajeni, vsak je nekaj igral po svoje, tudi vokalno jim ni šlo najbolje. Band je sicer na sceni že 15 let, igrali so z bendi, kot so Bad Religion, The Offspring, Rise Against, ipd.
Naslednji so oder zavzeli američani Strike Anywhere. Fantje preigravajo melodičen hardcore, za sabo imajo 4 albume, pozornost pa so pritegnili, ko se je njihova glasba znašla v kar treh videoigricah Tonyja Hawka (verjetno najbolj znan skejter na svetu, op.a.). Zelo so mi bili všeč zaradi čustvenega in fantovskega vokala, nalezljivih refrenov in besedil, v katerih kritizirajo znašanje policije nad ljudmi, kapitalizem in globalizem, se borijo za pravice žensk, itd. Definitivno skupina, ki se zaje globoko pod kožo in zavest.
Kot zadnja skupina prvega dne festivala so nastopili politični punkerji Anti-Flag, stari znanci PRH-ja. (Nastopili so že lani). Zaigrali so več ali manj vse uspešnice, na koncu koncerta pa so oder preplavili fani in nato poskakali nazaj v množico. Odličen koncert, če bodo še kdaj v bližini, udeležba obvezna.
Po koncertu je nekaj ljudi šlo v kemp spat ali se zabavat po svoje, večina pa si je privoščila kozarček ali 5 prijetno ohlajenega hmeljevega napitka ter si napasla ušesa na res odličnem izboru glasbe, ki sta jo vrtela vsemogočna Dihurčka.
2.dan:
Letošnja posebnost festivalov v Sloveniji so posebne plačilne kartice, na katere se naloži denar, z njo pa se potem plačuje praktično vse na območju kampa (razen stvari na štantih). Na plaži je tudi velik šank s pijačo, pa tudi kombi, kjer se je lahko kupila hrana, od letos pa ponujajo tudi vegetarijansko hrano. Pozno popoldne smo šli malo po Tolminu, vendar se je naša pot kaj hitro končala zaradi hudega naliva. Prvi bend, ki smo ga gledali zvečer, so bili Swingin Utters. Ameriški punk rock, katerega smo se izdatno naposlušali na tem festivalu.
Naslednji so bili domači Elvis Jackson, ki so poleg Anti-Flag prvič privabili ogromno ljudi pred oder.
Slovenci smo lahko zelo ponosni na njih, saj so res odličen bend. Na repertoarju so se znašli komadi Morning, Smoking ganja, Hawaiian Club, in ostale. Vokalist je en izmed najbolj dinamičnih, kar sem jih videla. Skače, teče, dela stoje, prevale, in ob vsem še hudičevo dobro poje. Ni kaj, so odličen bend. Za Elvis Jackson so na oder prišli ameriški crossover-rap-skate-punk-thrash metal bend Suicidal Tendencies. Odigrali so nekaj brezčasnih skladb: Institutionalized, Freedumb, Subliminal, skejtersko himno Possessed to Skate, You can't Bring me Down in ostale. Od originalne zasedbe je ostal samo še vokalist Mike Muir, ki fura skupino s parimi odličnimi glasbeniki še naprej. Na sceni so že od leta 1981, vmes so imeli nekaj let premora, sedaj pa so nazaj, da nam pokažejo in dokažejo, kdo so očetje crossover metala! Mike »zvesto« sledi soglasbeniku Axlu Rose-u po postavi, vendar pa ga par odvečnih kilogramčkov ne ovira pri skakanju po odru. Ostali člani benda so se odlično vklopili, lansko leto pridruženi ritem kitarist se je odlično vpel v svojo novo ekipo. Suicidal Tendencies so res kultna skupina, ki si jo je bilo več kot vredno ogledati!
Naslednji so oder naskočili švedski skate-punkerji Millencolin (ime izpeljano iz skaterskega trika, imenovanega Melancholy). Na čelu skupine se nahaja odličen pevec srbskega rodu- Nikola Sarčević, tako da so bili vmesni nagovori v srbščini. Koncert so odlično izpeljali, zvok je bil super.
Zadnji ta večer so bili The Mahones, kanadsko-irski keltski punkerji. Skupina sicer zelo redko igra na festivalih, ampak organizatorjem PRH jih je uspelo pripeljati v Tolmin, bravo! Skupina drugače nastopa z bendi tipa Dropkick Murphys, Flogging Molly, The Dubliners, ... Njihov nastop je bil pikica nad i v drugem večeru, vendar taka glasba zahteva veliko energije, ki pa je je že močno primanjkovalo v telesih utrujenih (in tudi že konkretno vinjenih) punkrockerjev. Večer smo zopet zaključili na plaži s pivcem v roki in ob odlični glasbi izpod rok Črta in Mateja.
3. dan:
Petkov večer smo otvorili z angleškimi punk rockerji Your Demise. Fantje studijsko zvenijo izjemno dodelano, na koncertu pa me niso prepričali- bili so medli, nezanimivi. Prav nasprotno pa so name delovali naslednji izvajalci, in sicer The Menzingers. Bend prihaja iz ZDA, preigravajo punk rock, ampak na oldschool način. Zelo zanimiv, živ, pozitiven in razigran koncert!
Naslednji bend je bil nosilec petkovega večera, Američani H2O. Pravzaprav so bili prvi, ki so dokončno prebudili ljudi, da so začeli bolj živo sodelovati. Fantje imajo za sabo 6 albumov, prav v letošnjem letu pa planirajo izdati tudi sedmega. Odigrali so devet skladb, kot med drugim Nothing To Prove, Heart On My Sleeve, Family Tree, What Happened?,... Po nastopu H2O si je avtorica tega prispevka, zaradi skrhanega zdravja, privoščila preventivno krepčilni rehabilitacijski spanec, v upanju da se prebudi v naslednji festivalski dan sveže napolnjenih baterij.
4.dan:
Nov dan sem pričela z ogledom Golliwog, slovenskim punk rock biserom. Fantje in dekle prihajajo iz Ribnice in Kočevja (Dolenjska), za sabo imajo že kar nekaj albumov, kar je prava redkost za alternativen in nekomercialen bend pri nas. Prepoznavni so po sloganu
"Anti-Everything Corporate", odlikuje jih močen ženski vokal, težke kitare in pozitivno sporočilo svetu. V več kot 10 letih nastopanja so oder delili z veliki imeni punk rocka- NOFX, SNFU, Anti-Flag, Sick Of It All, ipd.
Na festivalu je bilo redko za opaziti tiste prave punkerje z bulerji, karirastimi oprijetimi hlačami, raztrganimi majicami bendov, značkami, irokezami raznih barv ipd. Pa še tisti, ki so prišli, so prišli zaradi The Casualties. Biili so mi najbolj všeč od vseh bendov v tem dnevu. Melodičen punk, surov, skoraj lemmyjevski vokal in catchy napevi, to je to. Priredili so zares odlično predstavo, ki se je ne bo kar hitro pozabilo. Naslednji so na oder prišli Snuff- skrajšano od "It's Enough". Britanski punk rockerji, ki žgejo preprost in speven punk rock že od 1986, name niso pustili posebnega vtisa. Všeč mi je bil edino vokal, ki ni bil tipično punk rockerski.
Zadnji na glavnem odru so nastopili težko pričakovani The Propagandhi, bend, ki ga je skoraj nemogoče videti na festivalu. Znani so po svojem močnem aktivizmu- borijo se za človeške pravice, za pravice živali, proti rasizmu, seksizmu, nacionalizmu, itd. Fantje ne sprejemajo kompromisov, in tudi v zasebnem življenju živijo tako, kot opisujejo v svojih pesmih. Nastali so leta 1986 v Kanadi. Včasih so imeli bolj punk rock zvok, danes pa so bolj heavy (metal). Koncert je bil prepričljiv in suveren! Bend ve, kako se streže publiki.
Kot se mi je zapisalo v začetnem delu tega prispevka, je Punk Rock Holiday festival, kljub svoji majhnosti, izjemno srčen in simpatičen. Letos so nam ponudili res izvrstne skupine, vsako leto gre samo še navzgor. Kar se tiče okolice, je bilo res poskrbljeno za čistočo, nikjer ni bilo veliko odvrženih kozarčkov in raznih smeti. Tudi ponudba hrane in pijače je bila res raznolika, kar velja tudi za uvedbo vegetarijanske hrane. Zmotila je le ena reč. Če primerjamo cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač, je bilo jasno, da je alkohol (0,5l piva za 1€) cenejši kot voda in sokovi. Je to podpiranje alkoholizma na rovaš sponzorskih ugodnosti? Pustimo to za kdaj drugič.
Torej? Ni poanta velikost. Bistvo se skriva v kvaliteti. In Punk Rock Holiday festival briljira po tem, da jo vodi odlična organizacijska ekipa, ki je ključen dejavnik, da je nova izdaja enega najpomembnejših mednarodnih rock festivalov v Sloveniji, polno uspela! Še na mnoga leta Punk Rock Holiday!
* priložena fotogalerija je last organizatorja Punk Rock Holiday festivala in je objavljena z njegovo odobritvijo, v celoti si jo lahko ogledate TUKAJ!
na vrh