Že sama količina glasbene opreme na odru te konstantno opozarja na to, kako glasen bend My Bloody Valentine so. Še posebej, ko je oprema My Bloody Valentine večja in bolj opazna, kot cela predskupina – slovenski Werefox. Že Bekkojev ojačevalnik je prekleto glasen, ampak proti Shieldsovemu zidu ojačevalnikov in zvočnikov zgleda kot nebogljen mačji mladič. Seveda ne morem reči, da Werefox zato niso bili slišni – sploh ne.
Zagotovo je bila novica, da bodo predskupina velikim My Bloody Valentine za slovenske alternativce pravi šok, ki se je ob končnem spoznanju bržkone spremenil v fanboyevsko evforijo. Seveda upravičeno – alternativna glasbena scena dolguje britanskim shoegazerjem tako veliko, da lahko vpliv slednjih zagotovo prenesemo tudi na slovensko alternativno sceno in posledično na Werefox, na bendov kitarski rock in iz tega izhajajoč občasni zvočni zid, ki ga ustvarjajo. In slednji je bilo lepo nadomestilo in konkurenca zidu ojačevalnikov My Bloody Valentine. Werefox so že zdavnaj prišli do faze, kjer so presegli poporodne koncertne krče (ki jih je nekaj kljub izkušenim članom vseeno bilo) in izvedbo svojih komadov v živo nabili s pravo energijo, s performansom brez napak in svojevrstno predstavnostjo, ki so posledično bend v zelo kratkem času (nenazadnje so prvenec I Am Memory izdali letos) izstrelili na slovenski alternativni vrh. Čeprav glasba po čisto zvočni podlagi ne nosi večjih podobnosti z My Bloody Valentine, zagotovo obstaja sorazmerna popularnost obeh bendov na lokalnem alternativnem prostoru.
Werefox s prepoznavno Melée na čelu so v uri odšpilali točno tisto, kar smo pričakovali – njihov prvenec. Energična sinhronija članov je bila sicer maloštevilni publiki takoj jasna, tudi če benda poprej še niso videli. Čeprav je bil pevkin vokal občasno pretih, sta njena karizma in izraz kričala skozi cel koncert – Melée je pač simbol aktivne erotike (sploh če damo na drugo stran Bilindo Butcher, ki predstavlja tisto bolj pasivno, melanholično stran neskončne prikupnosti in nežne lepote). Tudi vokal in nekoliko agresivnejša prezenca sta bolj v skladu s podobo Siouxsie kot pa z nekimi shoegazerskimi višjefrekvenčnimi glasovi in pojavami. A Werefox primerjave ne potrebujejo – svojo avtonomnost so, pa čeprav s položajem predskupine, popolnoma upravičili.
A vseeno je bilo jasno, da smo vsi tukaj zaradi My Bloody Valentine. Še Werefox, ki svoje evforije in naklonjenosti do nosilcev večera nikoli niso skrivali. Roke so gnetle obligatorne čepke za ušesa, ki se jih je dobilo brezplačno na blagajni. My Bloody Valentine nikakor ne pustijo pozabiti, kakšno glasnost lahko pričakujemo. In ob nervoznem čakanju in fluorescentnim leskom čepkov iz ušes so se končno pojavile štiri polbožje podobe, štiri tako prepoznavne silhuete, da ne potrebuješ obraza za identifikacijo. Elegantna Bilinda Butcher, kuštravi, visoki Kevin Shields, fantovska Debbie Googe in shujšani Colm Ó Cíosóig. Brez uvoda, brez nepotrebnih besed, brez medsebojnih pogledov. V trenutku se je dvorana spremenila v vrtinec zgoščenega hrupa, kjer smo glasbo prav toliko čutili kot tudi slišali. In čeprav je le-ta vedno hodila po meji med kompleksno prepleteno ter večplastno zvočno strukturo in nezadržljivimi piski, je telo vedno čutilo nekaj več, neko ekstazno stanje, do katerega te lahko privede le tako perverzno razvratna zvočna gmota. Bend je bil sicer od celotne glasbe, koncertnega prostora in publike čisto odtujen, nekje po svoje, vsak v sebi. Debbie in Colm sta še značilno medsebojno gruvala, ampak tista tipična koncertna energija je prihajala le iz tistega kota. Kevin je manično slonel ušesa k svoji gori ojačevalcev, Bilinda pa se je skozi svojo transcedentalno prisrčnostjo večji del koncerta le sramežljivo in nekoliko nerodno otepala gore občudovalskih pogledov in vzklikov »I love you, Bilinda!«. Morda jih je prav ta odtujenost pri eni izmed skladb zmotila, zaradi česar so morali koncert prekiniti in začeti znova – pri tem pa so pripomnili, da do tovrstne napake ni prišlo že mnogo, mnogo let. In tudi ta napaka, tudi to jih je na nek način postavilo na piedestal, jih predstavilo v neki prikupni luči.
In tako so se s karseda veliko hrupa, a hkrati z lepoto, ki jo premore le glasba My Bloody Valentine, sprehajali skozi repertoar svoje kariere ter obhodili vse vrhunce; pri klaviaturskih delih se je bendu pridružila še peta članica, ki se je neslišno in nevidno po potrebi bendu priključila v skranjem ozadju. Ljudje so kar po vrsti odhajali iz dvorane, kot da niso verjeli govoricam, da so My Bloody Valentine pač noro, noro glasni; Slovenci smo sicer očitno še posebej občutljivi na glasnost (podobno se je namreč dogajalo tudi lansko leto na koncertu Godspeed You! Black Emperor, ki je prav tako potekal v Kinu Šiška). A pravi masaker je nastopil šele pri bendovemu zaščitnemu komadu, pri njihovemu simbolu hrupa, trušča in vsega vmes, del, zaradi katerega so na začetku kariere igrali v sobi, ločeni od samega občinstva, ki se je skrivalo za pleksi steklom – »You Made Me Realise«. In za tokratni vmesni del, kjer bendovski drone doseže vrhunec, se bend res ni zadrževal. 10 minut so odganjali še zadnje nesrečneže, ki so ugotovili, da višja umska stanja pač niso za njih. Ali pa so le želeli svojim ušesom prihraniti tinitus. Po dobri uri in tričetrt bend zaključi tako, kot je začel – s premikom silhuet z odra, neslišno – tokrat tudi zato, ker smo ravnokar doživeli, no, koncert My Bloody Valentine v živo.
Če ste telesu pustili vsrkati vso glasnost glasbe tega večera, potem ste bili poplačani – z ekstazo, s tisto tako opevano izventelesno izkušnjo, z občutki, ki se jih ne dosega z vsakdanjimi zemeljskimi užitki. Če ste prej odšli, ste zamudili vsaj enega najboljših letošnjih koncertov, po vsej verjetnosti pa še veliko več. In četudi se je največ in se največ govori o bendovi zloglasni glasnosti, bi se moralo govoriti le o bendovi kvaliteti – o bendovi fantastičnosti. In tega dejstva ne more preglasiti nič in nihče.
Foto: Ker je bilo fotografiranje na koncertu prepovedano, so sledeče fotografije vzete s koncerta My Bloody Valentine, ki se je dogodil v Londonu 27. januarja 2013. Celotno reportažo z dogodka lahko preberete tukaj.
na vrh