Na dan, ko tresle so se gore in naj bi bilo konec sveta, je vedrino v slovensko prestolnico vnesla s svojim nastopom v SiTi Teatru Maja Pihler Stermecki, vsem bolj znana kot "Bilbi". Božični koncert, s posebno vrsto vzdušja svečanosti. Na balkonu zborovski sekstet Druga harmonija, na odru ob Bilbi četa odličnih glasbenikov, začenši z klaviaturistom Davorjem Klaričem, kitaristom Petrom Deklevo, basistom Lukom Gaiserjem in bobnarjem Urbanom Krčem. Bilbi torej dotične stvari ne prepušča naključju. S takšno spremljevalno ekipo zares težko ustreliš mimo. Pravzaprav ne moreš. Le prava kemija mora zavladati. In tudi je.
Kot vselej! Ustaljeni urnik. Ob osmi uri zvečer. Na petek. V sklopu cikla »SiTi za dobro glasbo«. Zadnji koncert v letošnjem letu torej za SiTi Teater! Svečano okrašeni oder. Poln helijevih balonov, svetlečih lučk. Med njimi pristopiclja na oder s košato belo nakodrano lasuljo Bilbi, na prvi pogled prej podobna ekstravaganci kakšne Cindy Lauper, kot hebrejski verziji Pike Nogavičke. Koncert razdeljen v dva dela. Prvi je nosil več svečanosti, več intime, pa tudi nekaj več zadržanosti. Tu je Bilbi še lahko mencljala v visokih petah, saj je sledila druga polovica koncerta, ki je zahtevala še več energične igre na poskok, kar je pomenilo, da se je koncert zares razmahnil prav ob svojem zaključnem delu, a do tja še pridemo.
Bilbi je vse reševala s svojo odlično vokalno formo, energično vodeno interpretacijo, ki ni izključila karakternega naboja vročične, koketno zvirajoče nravi Štajerskega geografskega rekla. Dejansko ji je uspel namen. Namen, da razvedri dobrih sto ljudi in jim za trenutek preusmeri misli, ki so preobtežene z vsakodnevnimi stvarmi, kot je sama znala povedati v časih, ki »zunaj niso lepi«.
Repertoar je povzel točke prvenca »Drobne slike« (2011), ki so vključevale skladbe Ko tvoja sem še bla, Iskrice, Tisto ni bil maj, (proti koncu nadobvezno) Hvala za vijolice, Kaj pa ti, Če srce se vname, Nič me ni sram, Jokala bom jutri, 505 s črto, (Klariču skoraj posvečeno) Hipijska, Obljubi mi in tisto »o šamponiranju srca« Drobne slike.
Bilbi ima za seboj enormno kilometrino in vse polno odrskih izkušenj. Kuliso spremljave sta v začetku večine skladb ustvarila enkratna Klarič in Dekleva, ko se je vključila še čvrsta ritem sekcija naveze Krč-Gaiser, si dobil pravi mali občutek da je na odru mini orkester, ki v ravnovesju razporeditve gradnikov nudi idealno opornico glasbene spremljave za Bilbin vokalni značaj. Po tej plati lahko trdimo, da so skladbe doživele kar nekaj neobhodne mini kirurške transformacije. Pihala so bila povsem izključena, tako se je našlo več prostora za polnitev prostora za Klariča in Dekleva. Bilbi je to sliko polnila z vihtenjem tamburina in občasnim »brlizganjem« v kazoo. Pričeska skladb je dobila še več elementov organsko čuteče topline, ki poglablja žanrski makrame R&B soul, bluesovskih in celo gospelovskih iztočnic siceršnje pop všečnosti zgodbe o Bilbi. Ne smemo pozabiti tudi na dodatek zborovskega seksteta, ki se je odlično zlil z avtoriteto vokalne predstave Bilbi.
Večer je Bilbi mojstrsko dozirala s prisrčnim ščepcem lucidne satire dovtipov, ki so vedrile obraze prisotnih. Ti so se sicer nanašali na samo sporočilnost verzov posameznih točk, kot je med njimi denimo tista o legendarnih Jugoslovanskih bombonih - nostalgična »505 s črto«.
V zaključnem zaključku druge polovice koncerta, ki ga je prepela Bilbi povsem bosonoga - kar še ne pomeni, da je na odru uporabljala tudi korake, ki izhajajo iz zasnov jazz baleta, je vrhunec na oder prinesla izkušnja z Miho Guštinom »Guštijem«. Možakar, še vroč od prejšnje noči, ko je v mali dvorani hale Tivoli ogreval slabih 3.000 glav pred nastopom legende Yu-rocka Bajago - RockLine reportaža TUKAJ, se je na zahtevo enega od Bilbijinih oboževalcev napravil v Božička. Suhljati dolgin, v drvarskih čevljih, z bradico Kekčevega Brinclja in v atipični rdeči opravi Božička, je v naročju zibal štiristrunski ukulele ter z Bilbi in tovarišijo izvedel tri točke, med njimi odlično prirejen Big Foot Mama izvirnik imenovan Črni tulipan (»Hello Chantal!«,če to bereš slučajno), ki je ob tem definitivno doživel sofisticirano sočno organsko nadgradnjo, saj je zadržal vso energičnost izvirnika, medtem ko so soul bluesovsko ličilo vokalne predstave Bilbi (v duetu z Guštijem) in same aranžerske rešitve spremljevalne ekipe, delovale tako posrečeno, da bi ta "spreobrnjena" verzija brez težav lahko izšla, kot posebni single. V bližnji prihodnosti. Bilbi z Guštijem v duetu za skladbo Črni tulipan – super kombinacija torej.
V obveznem dodatku je zasedba ponovila skladbe Iskrice, Hvala za vijolice in Če srce se vname, večer pa se je po skoraj dveh urah tako končno sklenil. Kombinacija Bilbi s prenovljeno spremljevalno ekipo funkcionira odlično. Upajmo, da zdrži v takšni formi čim dlje in da nemara prinese ta kombinacija na srednji rok okvirno zasnovo nastanka točk prihodnjega studijskega albuma pevke.
na vrh