Že lep čas Slovenijo ni obiskal paket s tehničnimi in progresivnimi death metal skupinami. Ko je bilo najavljeno, da bodo Slovenijo ponovno obiskali nemški Obscura, so bila pričakovanja vsekakor visoka. Tokrat je Obscura vzela na pot še ameriške Revocation, kanadske Beyond Creation in ameriške Rivers of Nihil. Oboževalci modernega ekstremnega metala so si opravičeno obliznili vse prste. Gre za skupine, ki so med ekstremnimi skupinami zelo prepoznavne. In čeprav takšne skupine zaradi svoje kompleksnosti in nevsakdanjosti ne pritegnejo ravno velike mase ljudi, se je pred samim koncertom nabralo kar lepo število ljudi. A verjetno si je marsikdo tu mislil, da je občinstvo prišlo bolj rajat na Glamoween kot pa na skupine, ki ne bodo dajale v ospredje refrene in preproste ritme.
Ob 19:30 je bilo ugibanj konec. Na oder so stopili ameriški Rivers of Nihil, pred samim odrom pa se je nabralo kar nekaj ljudi, tako da skupina ni nastopila pred na pol prazno dvorano, kot je po navadi znano za prve predskupine. Po svoje logično; Rivers of Nihil s prvencem The Conscious Seed of Light niso nekaj prida navdušili, a z Monarchy (recenzija TUKAJ) se je zgodba konkretno zasukala. Kvaliteta izdelka je bila očitno dovoljšna, da je pritegnila pozornost. Skupina udarila z močnim tehničnim albumom, ki je poln temačnosti in brutalnosti. In prav skladbe z Monarchy so bile v ospredju. Iz povprečja pa jih daje prav njihov pristop, ki odstopa od mnogih tehničnih death metal skupin, ki dajejo v ospredje neoklasične kitare. Rivers of Nihil se bolj zgledujejo po poljskih Decapitated, švedskih Spawn of Possession in tudi kakšnemu bolj starošolskemu bendu. Kvaliteta se je pokazala tudi v živo. Čez samo uigranost ni kaj poreči. Zvok je bil solidno umazan, s čimer so poudarili samo atmosfero svoje godbe. Kakšna napaka se je našla, a s kratkim nastopom je skupina navdušila in pokazala svoj potencial.
Kanadski Beyond Creation imajo za seboj trenutno dva albuma. Že s prvim izdelkom The Aura so pridobili pozornost oboževalcev današnjega progresivnega death metala. Z drugim albumom Earthborn Evolution (recenzija TUKAJ) pa so dokazali, da se ne bodo šlepali le na en album. S svojim unikatnim pristopom so dokaj hitro pokazali, da ne gre še za eno skupino, ki le povzema prvine Necrophagist. Daleč od tega. Kot prvo je treba poudariti, da nori kvartet prihaja iz mesta Montreal (Kanada). To območje Kanade je dalo na metal sceni ene najbolj ekstremnih metal zasedb v zgodovini. In Beyond Creation niso izjema. So opozorilo, da bodo Kanadčani vedno na vrhu. Beyond Creation so z dvema albumoma pokazali izredno tehnično dovršenost, progresivno miselnost, nekonvencionalnost, virtuoznost in neomejenost. V živo so že s prvo skladbo Omnipresent Perception dokazali, da niso zgolj na albumih dobri. V dobre pol ure je kanadski kvartet pokazal, kaj pomeni točno igranje. In čeprav je glasba Beyond Creation polno soliranja, blast beatov, besne ritem sekcije, neverjetno izstopajoče bas kitare, krulečega in kričečega vokala obeh kitaristov, pri čemer zraven za šalo padajo arpegioti, jih ni prav nič zmotilo. S kakšnim ambientalnim vložkom in jazz fusion dodatkom pa so pokazali še svojo vsestranskost. Beyond Creation so s kirurško natančnim igranjem nedvomno navdušili, za nekatere so bili celo vrhunec večera. Staroste pravijo, da progresiven death metal dosegel vse svoje meje. Beyond Creation so odličen dokaz, da se meje zna poriniti še naprej. Glede na dober odziv, se v naslednje upa, da bodo Beyond Creation, ko bodo imeli še en album, odigrali še več.
Revocation v sklopu te turneje Slovenijo obiskali tretjič. Torej, pričakovan je bil več kot soliden odziv. Skupina je v svojem repertoarju dajala v ospredje aktualni album Great Is Our Sin (recenzija TUKAJ), s katerim skušajo dokazati, da tudi oni želijo premakniti meje naprej. Tako se na albumu poleg thrash in death metal skladb pojavi tudi kakšna bolj progresivna skladba, kot je recimo Crumbling Imperium, ki je bila tudi odigrana. A boljši odziv so seveda dobile hitrejše skladbe. Stalnica Dismantle the Dictator pa je nekatere spodbudila k gibanju. Čez odigrano ni bilo kaj za pripomniti. Skupina je uigrana, novi bobnar Ash Pearson, ki je zamenjal dolgoletnega Phila Duboisa, igra suvereno in natančno. Basist je bil sicer malce v ozadju, izstopal je predvsem kitarski dvojec Dave Davidson/Dan Garguilo, ki je stregel z močnimi riffi in soliranjem. Da so bili določeni v ozadju, je bila tudi posledica manjšega odra ter ogromne bobnarskega baterije od Obscure, ki je zavzemala kar konkreten delež odra. Na srečo ni to nobene predskupine motilo. Revocation so se poslovili s skladbo Witch Trials s prejšnjega albuma Deathless. Seveda je tu izostal kakšen favorit, a glede na dober odziv, bodo Revocation naslednjič odigrali daljši set.
Ostali so le še Obscura, ki so na letošnji izvedbi Metaldays pritegnili konkretno število obiskovalcev. A tu ni bilo tujcev in raznih firbcev, ki so šli skupino pogledat samo zaradi tega, ker ni bilo nič pametnejšega za počet. Publika je plačalo karto zgolj za štiri skupine, ki so dokaj specializirane v metalskem žanru. Presenetljivo se je dvorana Orto Bara nabila do zadnjega, Obscura pa je stregla z novitetami z aktualnega albuma Akróasis (recenzija TUKAJ). Obscura so začeli precej skromno, leta 2009 se je zgodba zasukala, čeprav so glasbeno spominjali precej na Necrophagist, a nekega hudega odziva niso prejeli. Vztrajnost se je po vsem naporu očitno le poplačala. Popularnost skupine je na dobrem nivoju. Obscura so se predstavili v prenovljeni zasedbi in dali na znanje, da jih nič ne more ustaviti. Skladbe so bile odigrane korektno, na čase je delovalo vse skupaj sterilno, a kakšnih odklonov ni bilo zaznati. Vsak član je se je pokazal v najboljši luči. Frontmen Steffen Kummerer je nedvomno napredoval, kar se tiče komunikacije s publiko, mnoge pa je spodbudil k gibanju. Basist Linus Klausenitzer je ves čas serviral svoje linije in s tem bogatil zvočno sliko. Novi kitarist Rafael Trujillo je odlično stopil v čevlje profesorja Christiana Muenznerja, tako da kakšnih napak pri zahtevnih virtuoznih solažah ni bilo zaznati. Nenazadnje pa je bil prepričljiv tudi bobnar Sebastian Lanser, ki sicer igra v jazz metal zasedbi Panzerballett, a vendar mu tudi hitrejša godba ni povzročala težav. Repertoar je poudarjal predvsem zadnji album, odigranih je bilo tudi nekaj skladb s prelomnega Cosmogenesis, medtem ko z albuma Omnivium pa zgolj ena skladba, a glede na intenzivnost njihovega nastopa bi težko postregli še kakšno dodatno skladbo. Obscura so v približno eni uri navdušili. Publika jih je toplo sprejela in jim dala na znanje, da so na pravi poti in vedno dobrodošli nazaj.
Obscura, Revocation, Beyond Creation in Rivers of Nihil so v polni dvorani Orto Bara s svojim izjemnim igranjem dali vedeti, da je tehničen in progresiven death metal še vedno poln presenečenj in inovativnosti.
na vrh