Nov album, nova turneja – tako to gre v glasbenem svetu! Na novo skupno turnejo so se odpravili Primal Fear in Brainstorm, dve skupini, ki sta vznikli v drugi polovici devetdesetih, ko je power metal doživljal pravi preporod. Sledilo je težavno prejšnje desetletje, ko so v prvi plan stopile agresivnejše skupine, ki so v želji po dosegu maksimalne glasnosti melodiko postavile na stranski tir. A najzvestejši power metalski vitezi se niso vdali – zvesto so izdajali nove albume, vzgajali nove generacije metalcev in čakali na boljše čase. In preživeli so. Tako Primal Fear kot tudi Brainstorm so pred kratkim izdali nova studijska albuma, ki kredibilno nadaljujeta začrtano pot obeh skupin in glasno sporočata, da ostajajo med glavnimi akterji nemške, in tudi splošneje, evropske power metal scene.
Zadnja skupna turneja teh dveh sorodnih si skupin pred tremi leti se je v širokem loku ognila naše bližine, zato je bila novica, da Primal Fear ter Brainstorm prihajajo v streljaj oddaljeno hrvaško prestolnico, toplo sprejeta. Veselje slovenskih heavy metal ljubiteljev je bilo še pristneje, ko so bile kot predskupina potrjene še Lene Kosti. Odločitev je bila lahka – Zagreb mora pasti!
Koncertni večer so kljub napovedim o zgodnjem začetku nastopov »šele« okoli sedmih otvorili nemški heavy metalci Palace. Gre za skupino, ki deluje že debeli dve desetletji in ima za sabo šest studijskih albumov, zadnjega izmed njih so izdali lanskega septembra. Palace strumno sledijo šoli tevtonskega heavy metala in v kompaktno zgrajene komade vključujejo harmonije v tercah. Dvokitarska igra na podlagi klaviatur iz matrice gradi na vzdušju epskosti, celo utesnjenosti, zato v Boogalooju morbidno vzdušje ni izostalo. Nekateri riffi so zaradi svoje preproste monumentalnosti spominjali na zlate čase Accept šole, bližje power metalskim vodam pa jih je z grlnim petjem v slogu Chrisa Boltendahla (Grave Digger) popeljal frontman Harald Piller. Zelo spodobnen začetek večera, ni kaj!
Kot posebni gostje so druge po vrsti nastopile Lene kosti – po koncertu z Blaze Bayleyem pred tremi tedni drugič z novim kitaristom Edijem Sabljakovičem (Forgotten Eden) v postavi. Dr. Evil in kompanija so nastop otvorili z naslovno skladbo novega albuma »Penetrator« (recenzija tukaj) in nas z ekspresnim vlakom odpeljali na vožnjo, na kateri ročna zavora ne obstaja! Zvočne razmere na sredi kluba niso bile najboljše in so se deloma optimalizirale šele pri komadu The Cage, kjer se je z močnim vokalnim arzenalom izkazal frontman Milan. Njegova odrska pojava je naredila svoje! Medtem ko je inštrumentalna ekipa ljubosumno čuvala svoje mesto na odru, je Dr. Evil velikost odra uspešno podjarmil sebi v prid in na krilih karizmatične osebnosti prve vrste vzpodbujal k sodelovanju. V klubu se se zbrali praktično vsi obiskovalci, spremljali skupino in ji z glasnimi vzkliki podpore vlivali novih moči – o čem podobnem lahko večina predskupin na tovrstnih koncertih samo sanja. Ekspresen ritem se je nadaljeval s skladbama Russian Girl in Iron Dragon, edinima dvema iz prvenca »Do or Die«, ki sta našli prostor v igranem repertoarju. Polurno druženje je zaključil udarni singel Refuse to Die in tako končal nastop, na katerem so se Lene kosti predstavile v novi preobleki. V podobi, ki je z odhodom Giovannija Kavaša izgubila predznak boogie heavy metalskega kolektiva in se pomaknila bližje izrazoslovaju nemške power metal šole. Če vam je to všeč ali ne, pa presodite sami.
Ura je tekla dalje in prišel je čas za Brainstorm, nemški power metal kvintet, ki ga že od ustanovitve dalje sestavlja kitarska dvojica Torsten Ihlenfeld in Milan Lončarić, pravi preporod pa so Brainstorm doživeli ob prihodu novega milenija, ko je njihove vrste okrepil vokalist Andy B. Frank. »Možgansko nevihto« si je Rockline nazadnje ogledal na lanskem Bang Your Head!!! festivalu (reportaža tukaj), a od takrat je preteklo že kar nekaj vode, ki je v tabor Brainstormov prinesla tudi popolnoma svež izdelek, poimenovan »On The Spur Of The Moment« (recenzija tukaj). Nemci so za potrebe aktualne turneje v set listo vključili kar štiri njegove skladbe, kar priča o trdi veri v kvaliteto albuma s strani skupine. In prav imajo! Skladbi In The Blink Of An Eye ter Temple Of Stone sta se že v uvodnem delu nastopa popolnoma enakovredno vključili med starejši material benda in Boogaloo ogrela na primerno delovno temperaturo. Vzdušje je bilo kljub na pol samevajočemu klubu presenetljivo toplo, k čemur je svoj košček v mozaik prispevala tudi odpravica nekaj desetih obiskovalcev iz Slovenije – od prve vrste pa vse tja do mešalne mize so power metala sestradani obiskovalci iz rok jedli Andyju Franku, frontmanu z veliko začetnico! Frank na vsakem nastopu iz sebe spoti zadnjo kapljico znoja in z opazno predanostjo na odru pušča srce, zaradi česar Brainstorm veljajo za pravo koncertno poslastico! Frank je znova odlično izkoristil svojo vokalno kvaliteto in pridno izkoriščal razpon. V refrenih je praviloma dvigal višino glasu iz srednjih proti višjim registrom in tako učinkovito predstavil skladbe kot sta Shiver in Shadowland. Na svoj račun je prišel tudi kitarist na desni strani odra, Milan Lončarić ima namreč hrvaške korenine, tako je med nastopom z nagovori v publiki domačem jeziku odlični atmosferi še dodatno prilival olja na ogenj. Nepopustljivo marširanje skozi melodično dovršene riffe se je končalo s skladbo Highs Without Lows (»Soul Temptation«, 2003). Brainstorm so s perfektno izvedbo zalučali rokavico nosilcem večera, žal pa je njihova trenutna prepoznavnost v power metalskih vodah verjetno tudi njihov končni domet – če bi temu ne bilo tako, bi si jim pomembnejši prostor pod soncem namreč že zdavnaj uspelo priboriti.
Urini kazalci so marljivo tekli naprej, ko so odgovorni oder pripravljali na nastop osrednjega imena turneje – nemške heavy metal mašinerije Primal Fear, ki jih mnogi smatrajo za celinsko kopijo Judas Priestov (govora je seveda o obdobju od »Painkiller-ja« naprej). Kako tudi ne bi, saj je bil frontman Ralf Scheepers po Halfordovem odhodu že skoraj na vhodnih vratih pri Priestih, a je na koncu življenjsko priložnost dočakal Tim »Ripper« Owens. Scheepers je alternativo poiskal z ustanovitvijo novega benda – skupaj z Matom Sinnerjem sta ustanovila Primal Fear, pri katerih še danes predstavljata osrednjo kreativno in delovno jedro.
Med nasnetim introm so se glasbeniki razporedili po odru in koncert otvorili s komadom Strike ter preverjanje domačnosti povsem svežega materiala nadaljevali tudi z naslednjo skladbo Give 'Em Hell. Kitarski duet je bil to pot spremenjen – zaradi družinskih obveznosti je aktualno turnejo izpustil Šved Magnus Karlsson, v njegove škornje pa je stopil Grk Constantine in se pridružil starejšemu kolegu Alexandru Beyrodtu. Mladenič se je v novi vlogi dobro znašel, z nekaj odigranimi koncerti ob uvodu turneje se je že znebil začetniške treme, zato mu je brez večjih težav uspelo pospešiti krvavitev večine prisotnih! Komada Nuclear Fire in Seven Seals sta na krilih zelo dobrih zvočnih pogojev, pri katerih je bila prisotnost inštrumentov sorazmerno porazdeljena, iz spevnih refrenov uspela potegniti maksimum in k sodelovanju pritegniti prve vrste. A pozor, tudi Primal Fear so se poslužili nasnetih klaviatur, s čimer so izgubili kanček adrenalinskega naboja. A nič zato! Intenziteta power metalskega kolesja tudi z naslednjim rušilcem Black Sun ni popustila. Izhod iz komada je prinesel bobnarski solo Randyja Blacka in z njim trenutke predaha za preostale člane skupine.
Koncert se je prevešal v drugi del, toda Scheepers kot glavni akter odrskega dogajanja ni popuščal! Možak še vedno dosega ekstremne višine in s strahovito preciznostjo opravlja s prehodi iz srednjih v višje registre brez izgube vokalne moči, hkrati se še uspešno prilagaja razpoloženjsko različnim komadom – od baladne Where Angels Die vse do limita navite Fightning The Darkness. Redni del so Primal Fear pričakovamo zaključili z epsko jurišnico Metal Is Forever in nasmejanih obrazov zapustili oder. Glasen zahtevek po povratku je Primal Fear-ovski arzenal še enkrat prisilil k povratku, v katerem so nam privoščili skladbi Bad Guys Wear Black in Chainbreaker. Pri izvedbi slednje je velik trenutek doživel Milan »Dr. Evil« Krušič, ki se je pridružil osebnemu prijatelju Matu Sinnerju in kompaniji na odru ter družno s Scheepersom zapel refren te skladbe iz Primal Fear prvenca.
Štiri skupine, štirje dobri nastopi in novo dokazilo, da metalski gurmani še niso pozabili na izročilo melodičnejšega heavy metala. Kljub temu, da samo udeležbo težko opišem s superlativnimi pridevniki, je tudi razigrana publika prispevala svoj kos sestavljanke v celostno sliko triumfalnega večera. Sploh me veseli za naše Lene kosti, da jim je kljub najslabšim zvočnim razmeram izmed vseh nastopajočih uspelo izkoristiti dobro dnevno formo in navdušiti hrvaške heavy metal manijake.
na vrh