T.i. thrash metal revival skupine nas obiščejo vsako leto. Večinoma se te koncerti zgodijo po manjših dvoranah, ker skupine kljub vsej pridnosti nekako niso uspele prepričati širšega občinstva. Po drugi strani pa zvenijo precej prežvečeno kljub temu, da naj bi šlo za obujanje zlatih let thrash metala.
Orto Bar je bil torej ponovno rezerviran za privržence thrasha, a glede na nabor skupin je bil dogodek primerno slabo obiskan. Veliko upanja so namreč predstavljali švedski Dr. Living Dead, ki naj bi predstavljali ponovno upanje za crossover thrash metal. Pri preostalih skupinah pa nekako ni bilo videti kakšnega interesa.
Kot prvi so se predstavili mladi upi iz Nemčije Toxic Waltz, ki se za čuda niso zgledovali po nemškem thrashu, temveč jim je vzor bolj Bay Area thrash v stilu Exodus in Forbidden. Skupina ima sicer za seboj le en album, vsekakor pa bo potrebovala več kilometrine in tudi več domišljije pri sami glasbi, ki ni nič drugega kot pogrevanje starih receptov.
Pri španskemu kvartetu Angelus Apatrida se je dobro vedelo, kaj pričakovati. Nazadnje sicer niso kaj prida navdušili, ker preprosto skupina ni delovala dobro uigrana. A na srečo se je stanje pri španskemu kvartetu izboljšalo. Skupina je letos izdala novi album Hidden Evolution, ki dobiva več kot solidne odzive. V samem nastopu, kjer je skupina odigrala presek diskografije, se je izkazalo, da so Španci v boljši formi. Čutiti se je dalo napredek, ritem sekcija je bolj točna, uigranost pa tudi ne peša. Dobra uigranost in energija pa se je videla tudi pri publiki, ki je malo bolj migala. Vsekakor po mnogih precej dolgočasnih nastopih so Španci dali vedeti, da je še upanje za nove skupine, ki posežejo po thrash metalu, le potrebno je veliko kilometrine.
Dr. Living Dead! so bila najbolj pričakovana skupina. Kot prvo je pritegnil imidž, skupina je namreč nosila maske smrti z modro rutico, kar je značilen simbol legendarnih Suicidal Tendencies. Dr. Living Dead! so pred aktualnim albumom Crush The Sublime Gods izdali dva albuma le na vinilu, s čimer so skušali ustvariti nekakšen kult. Dobra poteza v času, ko se je prodaja vinilnih plošč spet povečala. Od same glasbe skupine se je pričakovalo dober thrash/crossover metal, katerega pa na žalost ni bilo. Tu se namreč pojavi upanje, da se skupina ves čas šali. Namreč že s svojimi gibi delujejo naravnost smešno, sama glasba pa s slabimi strukturami, igranjem in obupno nastavljeni glasbili meče predvsem slabo luč na legende, kot so Suicidal Tendencies, ter kasnejše Municipal Waste. Če slučajno Dr. Living Dead! mislijo s svojo glasbo resno, bodo morali krepko premisliti, preden začnejo sploh pisati komad.
Pri Suicidal Angels pretiranega obrata ni bilo za pričakovati. Skupina se namreč s svojimi albumi, ki jih precej hitro izdaja, doslej namreč še ni izkazala. Predvsem je bilo tudi tokrat videti, da zasedba nima pretirane domišljije, temveč se drži vzorcev, ki so že lep čas prežvečeni in obrabljeni. Riffi v stilu stare Metallice pa nekako ne pridejo do pravega odziva, ker so si med sabo preveč podobni in tudi klišejski. Vsekakor je lepo, da Suicidal Angels še vztrajajo kljub tisti peščici obiskovalcev na turneji. Ni dvoma, da oboževalcem starošolskega thrash metala skupina ne ustrezala. Težava je le pomanjkanje inovativnosti.
Tokratni koncert mladih thrash metalskih upov je deloma navdušil, a kakšnega večjega presenečenja ni bilo …
na vrh