Tide so pred zaključkom letošnjega leta uvrstili na svoj delavnik še nekaj novih koncertnih nastopov. Tako so zavili po stari navadi znova v slovensko metropolo Ljubljano, kjer so pravzaprav prvič v karieri nastopili tudi v klubu Channel Zero na Metelkovi.
Bend je v letošnjem poletju doživel korenito rokado v postavi zasedbe. Tako sta zasedla pozicijo novincev Andrej Rot odslej novi Tide kitarist, ob njem pa imajo Tide po novem tudi drugega bobnarja, ki sliši na ime Damjan Paljk Za razliko do našega zadnjega srečanja, ko je bend odigral odličen nastop v ljubljanskem Orto baru, so se fantje odločili, da premaknejo nove skladbe iz aktualnega albuma »No. 4« (2012) iz sredinskega dela repertoarja za nastop v Channel Zeru, na začetek set liste. Prvo spoznanje, ki so ga dostavili osveženi Tide, je obrat k še trši zvočnosti. Fantje so rzavili izreden rušilni zid velike armiranobetonske kompaktnosti, ki je učinkovito mlel. Tako se je bend tudi odločil da popestri set listo z dodatnimi trdozvočnimi "šrapneli" priredb ponarodelih izvajalcev kot so Nirvana (Breed), Pantera (Mouth For War) in v obveznem dodatku Motörhead (Ace of Spades – le to je v celoti odpel basist Matej, z mikrofonom na stojalu štrlečim navzdol, po »Lemmyjevsko«). Jasno je, da so prav vse priredbe odzvenele »Tideovsko«. Bend jih igra po svoje, v skladu s svojo glasbeno karizmo in definirano glasbeno usmeritvijo, kar je edino pravilno.
Oči in ušesa so bila uprta na funkcioniranje novega kitarskega dvojca Koradin/Rot. Izkušenega poveljnika skupine Kevina Koradina in potentnega novinca Andreja Rola, sicer nadvse ambicioznega mladeniča, željenega dokazovanja. Lahko rečemo, da je dobil Kevin v Andreju izjemnega odrskega partnerja ter oporo! Njuno sporazumevanje je bilo izvrstno. Andrej je tudi prepričal z nekaj odličnimi solističnimi akrobacijami in potrdil, da gre za sicer klasično urjenega metalca, kar je bend izkoristil tudi za izvedbo izbranih priredb, medtem ko so avtorskemu materialu v osveženi novi zvočnosti pognale posebej nasršene bodice rušilne hrupnosti, a tudi nadgrajene izvedbene kompaktnosti. Tide vzdržujejo preverjen pečat izjemne zvočne mastnosti, voluminozno odebeljenega groova, ki temelji na modno razmaščenih riffih, v katere se »naravno« umešča rožljavo trgajoča bas kitara in izjemno zanesljiva kinetika novega bobnarja Damjana. Kevin se dejansko lahko ob takšni kemiji v ekipi popolnoma sprosti. Tako je možakar tudi deloval na odru tega večera.
Ne glede na to, da je Kevin uvodoma potožil nad ranjenim prstom levice, je "dramo" kaj hitro obrnil na šalo, ko je v nadaljevanju izpovedi dejal, da je rano zalepil kar s ciaonakrilatnim Super Attack lepilom. Slabše dnevne forme na odru zavoljo poškodbe ni bilo zaznati. Tide so tako, kot je v njihovi preverjeni maniri, dostavili izreden nastop! Profesionalno odigran. Oddelan na visokem nivoju. Prišli, silovito udarili z otvoritveno novo skladbo Don't Look Back ter v nadaljevanju suvereno spravili na kolena cel Channel Zero.
Bend je vrnil v set listo klasiko Strange Day s prvenca »Seven Days« (2005), ki je potrdila, da je prestala test časa in da velja še danes za eno najmočnejših Tide skladb njihovega začetnega dela kariere, ki še vedno odlično funkcionira v živo, zato bi bilo to skladbo vredno še kdaj zaigrati na prihodnih koncertnih nastopih. Po pričakovanju je tudi to pot vskočil na oder Gianni Poposki. Prvo grlo zasedbe Nocitferia se je po pričakovanju učinkovito in na vse strani »grčavo razdrlo« nad obiskovalci Channel Zera, ko je bend mikastil Rage Against the Machine super-uspešnico Killing in the Name Of. Ta z Giannjem odlično funkcionira. Gianni je ostal na odru še za eno skladbo in sicer Brain Damage s studijskega prvenca skupine TIde, ki je sklenila regularni del nastopa. Zaključna perverzija za finale! Bomba in pravi »bull's eye« zadetek v čelo bleasvo!
Glasba skupine Tide nosi čvrst značajski karakter. Osnova le te ostaja seveda Kevinova figura, njegov nalezljivi uporniški sij, ob čvrsti koherenci preostale trojice. Kvartet dostavi neposredni rock'n'roll šus iz katerega izpreže šele v nalezljivi baladnosti skladb, kot je Love is Gone, kjer se posebej zaiskiri tudi velik občutek za muzikaličnost Kevina Koradina kot komponista. Lepo je gledat tudi konkretno bero najstnic, raje zaokrožimo na 20. letnice, ki (še vedno) redno obiskujejo Tide koncerte, kar pomeni da gre za bend, ki definitivno s svojo energijo in iskrenostjo učinkovito premika najintimnejše koščke človeške duše, tako da čustva učinkovito vzplamtijo. Če se s tvojo sporočilno vrednostjo v glasbi v kombinaciji z odrsko pojavo (karizmo, stasom in glasom) tesno istovetijo pripadnice ženskega spola, ostaneš večno mlad, potenten in seveda privlačen. V vseh ozirih! Kot je sama magija rock'n' rolla!
Tide so Channel Zero torej zakurili do tal s svojo koherenco, veliko samozavestjo, odličnim zaznavanjem nove postave ter kemičnim učinkovanjem silnic kvarteta. Tako so z udarno izpovedno močjo modno zvočnega trdorockovstva, kar jih od vselej postavlja na posebno mesto slovenskega glasbenega prizorišča, dostavili zares odličen koncert. Pohvale gredo tudi dežurnemu toncu za odlično zvočno sliko med koncertom!
na vrh