Prah se še ni dodobra polegel, ko je Slovenijo, kot vselej, "oplazila" na severu najnovejša koncertna turneja zasedbe Uriah Heep. Minil je komaj mesec, že me razganja nostalgija! Ni lepšega pripomočka, kot, da potolažiš samega sebe z izletom na slovensko obalo in koncert odlične italijanske tribute to Uriah Heep skupine Sweet Loraine.
RockLineov prelomni - prvi obisk lokala Figa Rock Bar v Kopru, dobrodošli popestritvi rockerskega utripa na naši obali. Kot je v navadi, se na primorskem pričnejo dogajati vse stvari bolj pozno. Sploh kar se zabave tiče. In tudi Sweet Loraine so stopili tako na oder zelo pozno.
Zasedba se nahaja v postavi: maestro in vodja skupine Alex Falcone (klaviature, orgle, mini moog, spremljevalni vokal) , Davor "Byron" Žorž (vokal), Maury Blas (kitara, spremljevalni vokal), Al "Bert" Zuccato (bas kitara) in Walter Pod (bobni). Če ste preleteli postavo, ste nemara opazili, da se v postavi nahaja znova Slovenske gore list Davorin Žorž. V lanskem letu je namreč fanta nekaj časa nadomeščal pri Sweet Loraine drug pevec in nastop skupine blizu Beljaka v lanskem avgustu, je pokazal nekatere vrzeli, ki so nastale z Davorinovim odhodom. Res je krasno videti Davorina znova v postavi. Mož namreč ne nosi zaman vzdevek Byron, saj je njegova barva glasu naravnana v rangu in niansah, ki so silno posrečen približek pokojnemu pevcu Uriah Heep, za katerega še danes mnogi (najbolj okoreli častilci plošč zasedbe iz sedemdesetih) pravijo,. da je edini pravi Uriah Heep pevec. Drugo ime, ki je zelo zanimivo pri Sweet Loraine, je odlični vsestranski klaviaturist in maestro Alex Falcone, ki je leta 2009 izdal odličen samostojni studijski album z naslovom "Aphasia" (RockLine recenzija TUKAJ). Možakar je cenjeno ime na svetovnem glasbenem zemljevidu, saj mu na omenjenem albumu gostujejo imena, kot so med drugim James Christian (House Of Lords), Kee Marcelo (ex-Europe) in Dougie White (Cornerstone, ex-Y.J. Malmsteen's Rising Force, ex-Rainbow, ex-Praying Mantis).
Gotovo se že dolgočasite od faktografskega uvoda, a nemara vas bo ravno ta lažje prepričal, da so Sweet Loraine, katere sem gledal to pot v presledku treh let tretjič, naredili velik korak naprej. Njihov koncert v Kopru je bil brez dvoma odličen. Zlasti sta pomembna gradnika Alex Falcone in kitarist Maury Blas uspela ustvariti tisto pomembno komunikativno vez, ki vzdržuje odličen približek izvirnikom Uriah Heep. Davorin je mož, ki mu najbolj godijo Byronove skladbe Uriah Heep. Tako je recimo silno zahtevna Tears In My Eyes izpadla fenomenalno. Prikličite v spomin pomen igranja z naprstnikom v tej skladbi in verjemite, da je Maury odlično naštudiral zvok in rabo naprstnika ter se dostojno približal Micku Boxu. Ob priorejni kompatibilni Davorinovi barvi glasu, odličnemu toplemu kipečemu polaganju Hammonf linij dodanih vokalnih harmonij, so Sweet Loraine v tej skladbi resnično vžgali na polno. Zažigale so tudi Bird Of Prey, Stealin', Something Or Nothing, Wizard Rainbow Demon, Circle Of Hands, Sweet Loraine, Sunrise, z vrhunci zlasti v omenjeni Tears In My Eyes, Traveller In Time, (nadvse zahtevna, a silno uspešno interpretirana) July Morning, Gypsy z ujetimi harmonijami, kakršnih Urah Heep danes niso sposobni več spraviti skupaj (vzroka sta v drugačnem načinu izvajanja klasik in seveda zaradi povsem spremenjene zasedbe). V July Morning so Sweet Loraine prekopirali originalni studijski izvirnik in ga izvedli z veliko odliko. Tu gre zlasti velika pohvala Alexu, ki je celo vključil Manfred Mannovo solažo na mini moogu. Bravo fantje za dolčine posnetek večdelnih vokalnih harmonij, ki so nas odstrelile naravnost na album "Look At Yourself".
Zasedba je delovala silno koherentno tudi v Lawton era klasikah, seveda pa je treba imeti tu v uvidu dejstvo, da je Johna Lawtona pravzprav nemogoče dostojno interpretirati, tako specifičen vokalni slog ima ta mojster svoje vokalne veščine, s katero je vdihnil Uriah Heep albumom "Firefly", "Innocent Victim" in "Fallen Angel", izrazni unikat. Davorin je vlekel tu svoj optimalni domet v vokalu in dostojno rešil tudi bolj zahtevne vokalne lege. Skladbe, kot so Sympathy, The Hanging Tree, Free N' Easy in The Dance, so se znašle na repertoarju. Pravo malo presenečenje so fantje pripravili potem, ko so se lotili tudi skladbe Too Scared To Run iz Uriah Heep albuma "Abominog" in obdobja osemdesetih, ko je v zasedbi Uriah Hep pel Pete Goalby.
Zasedba je razdelila svoj nastop v dva dela. Ta sistem se je izkazal za zelo hvaležnega, saj zadržuje obiskovalce na prizorišču dlje časa. Sweet Loraine so zaključili svoj nastop s pričakovanima Easy Livin', pa Lady In Black, katero so priredili glede na zlajnani izvirnik in tako naredili skladbo za izvajanje bolj zanimivo. Izostala ni niti odlično izvedba Gypsy in pa povsem na koncu še Bird Of Prey, ki so jo tako odigral kar dvakrat. Bolj kot ne prazno prizorišče (notranjost lokala). Kopica ljudi je poslušala koncert kar zunaj pred lokalom, z izjemo sodelovanja prijateljske skupine mešane italijansko - slovenske naveze Wild Ones, katere člani zasedbe so vrtinčili družno glave v prvi vrsti in tako bodrili Sweet Loraine.
Sweet Loraine so prepričali v vsem. Instrumentalno so odlično uigrani. Tudi, ko človek podrobno prisluhne kopijam, te suvereno in dostojno sledijo izvirnikom. Vsekakor je zahtevni repertoar pustil nekaj posledic na Davorinovih glasilkah in vokalist ob koncu koncerta ni več deloval tako sveže, vendar pa je treba imeti v uvidu tudi dejstvo, da je vokalna interpretacija Uriah Heep sicer že v osnovi zelo težka.
V vsem uspel koncert torej. Vreden slehernega obiska za vse ljubitelje klasičnih Uraih Heep. Le ena opazka. Nič novega. Obiskovalci namreč. Ti so vseskozi posvečali več pozornosti nalivanju z alkoholnimi zvarki, tako da se je na prizorišču kotalilo brez prištevnosti mnogo opitih glav, kar je metalo slabo luč na sam dogodek. A tako to gre pri nas. Najprej uživanje alkohola, potem je šele na vrsti uživanje rock glasbe. Ne glede na kvaliteto. Zato se bi lahko Sweet Loraine še tako trudili, pa njihov trud in kvaliteta performansa ne bi mogla zlesti pod kožo takšni "izgubljeni" publiki. Po Slovenci preprosto nismo rockerska nacija. Navkljub temu žalostnemu dejstvu mentalnega stanja publiek, ki obiskuje takšne koncerte, pa po drugi plati Sweet Loraine res nimajo razlogov za negodovanje. Dosegli so odlično stopnjo uigranosti in zato priporočam vsem pravim ljubiteljem Urai Heep glasbe obisk te skupine ob prvi pravi priložnosti. Sweet Loraine vas ne bodo vas razočarali.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh