Začetek vikenda je sovpadal z drugim dnem festivala v Laškem. Najbolj zagrizeni navdušenci so noč preživeli v festivalskem kampu, mi pa smo se raje odločili, da dragocen spanec ulovimo doma ter se v petek zvečer ponovno vrnemo na prizorišče.
Večerno koncertno dogajanja se je na odrih ponovno začelo ob 19.00 uri. Ob našem prihodu so oder Zlatorog že zavzeli Manouche. Peterica, ki se izmenjuje na vokalih, zraven pa vsi igrajo še instrumente, je slovenski publiki že dobro poznana. Njihovi privlačni plesno-cigansko-električni ritmi so pod oder privabili kar lepo število gledalcev in že njihov nastop je dal vedeti, da se bo pod odrom danes nagnetlo precej več ljudi kot včeraj. Po uri in pol se je ogrevanje publike zaključilo in oder so po krajši prekinitvi zavzeli I.C.E.
Skupina I.C.E. ustvarja že celo desetletje, v začetku leta 2015 pa so izdali novi studijski album z naslovom Tu je raj. Peterica z energično pevko na čelu je predstavila nekaj uspešnic s prvega albuma, nekaj novejših sklad in par priredb. Pri preigravanju klasičnih rock priredb so k pripevanju pritegnili tudi čedalje večjo zbirajočo se množico pod odrom. Po uri in pol so se poslovili in začela se je priprava odra za beograjske S.A.R.S.
S.A.R.S. - ali na dolgo Sveže Amputirana Ruka Satriania - so v svojih devetih letih delovanja ves čas dvigovali svojo priljubljenost pri poslušalcih nekdanjih jugoslovanskih republik. Tudi v Laškem se je ob njihovem nastopu pod odrom zbrala nepregledna množica navdušencev nad novodobnim jugo alternativnim rock bendom. S.A.R.S. v svojo glasbo vmešajo ravno pravšnjo količino avtentičnih srbskih ritmov, da z njo navdušujejo širok spekter poslušalske množice. V letih ustvarjanja so prepotovali celo bivšo Jugoslavijo in odrska kilometrina se jim močno pozna. Energičen nastop je navdušil obiskovalce festivala, mi pa smo se med njihovih odrskim vragolijam odpravili na potep po drugih odrih.
Tudi danes smo se ustavili ob odru Club, ki je ob našem prihodu gostil Katrino & Band (ex. Katrina and The Waves). Gotovo smo si vsi že kdaj pripevali njeno Walking On Sunshine, s katero je pred tridesetimi leti Katrina prodrla na svetovno glasbeno sceno. Katrina se je na odru pokazala v zelo dobri formi. Njen spremljevalni bend je bil odlično uigran, publika dobro razpoložena in Katrina je brez težav uspela pričarati med občinstvo pridih osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. Med petjem je tudi sama večkrat poprijela za kitaro. Seveda ni pozabila na zmagovalko Evrovizije iz leta 1997 – Love Shine A Light, češnjo na torico z Walking On Sunshine pa je dodala v zadnjem delu koncerta. S svojo prepričljivostjo, preprostostjo in profesionalnostjo je navdušila zbrano množico, kateri se je zahvalila za podporo, mi pa smo se počasi odpravili nazaj pod Zlatorogov oder.
Na Zlatorogovem odru so S.A.R.S v zadnjih izdihljajih navduševali že kar nepregledno množico gledalcev, mi pa smo si privoščili še zadnje pivo pred nastopom poslastice večera – švedskih Europe. Pol ure po polnoči, ko se je pod Zlatorogovim odrom dobesedno dobesedno trlo poslušalcev, smo končno dočakali švedske velikane 80-ih let prejšnjega stoletja. Začetki Europe segajo že v pozna sedemdeseta leta, največji komercialni uspeh pa so dosegli po letu 1985, predvsem z megahitom The Final Countdown. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je skupina po vzoru mnogih hardorckerjev iz 80-ih let razpadla za dobro desetletje. Leta 2003 se je postava, ki je skupaj igrala že v 80-ih letih, ponovno združila. Po združitvi je skupina izdala 5 albumov, zadnjega, War Of Kings, marca 2015. Koncert v Laškem je potekal v sklopu istoimenske velike turneje v namen promocije novega albuma.
Europe so začeli udarno s hitom iz zadnjega albuma in naslovno skladbo turneje – War Of Kings. Po začetnih težavah z ozvočenjem se je zvočna kulisa po prvih treh pesmih močno izboljšala in tudi tisti, ki smo stali precej blizu odra, ne pa ravno v prvih vrstah, smo lahko ujeli vse instrumente z vokalom v enakomerni meri, brez pretiranega bobnenja ritem sekcije. Frontman skupine Joey Tempest je že v začetku zavzel svoje poze, s katerimi je navduševal fotografe v prvih vrstah, njegovo poziranje pa se je nadaljevalo tudi med koncertom. Fant se zaveda, da je še vedno pravi magnet za nežnejši spol, a najbolj pomembno je, da mu je med koncertom dobro služil tudi glas. Instrumentalisti v ozadju so se nekoliko bolj lovili pri ujemanju vseh ritmov – morda je bila to posledica dolgega čakanja med tonsko vajo in samim nastopom. A publika ni dajala vtisa, da bi drobne napake zamerila, navdušeno so pripevali predvsem starejše uspešnice, kot so Superstitious, Carrie, Rock The Night,… Europe so s setlisto uspešno menjavali nove pesmi in starejše uspešnice, prav tako tudi balade in živahnejše melodije ter tako ohranjali publiko ves čas v navdušenju in pripravljenosti k pripevanju. Tempest je iz ust izvil celo nekaj slovenskih besed, nagovoril publiko s »Kako ste?« ter povedal, da ima pivo raje kot cvetje. Z lahkoto je sam obvladoval nepregledno množico pod odrom, ki je navdušeno kričala znane pesmi ter občudovala solaže Johna Noruma. Ob koncu Rock The Night sta popustili tudi dve struni na Norumovi kitari – sledila je hitra menjava instrumenta, fantje so odigrali še Days Of Rock'n'Roll, po klicih nazaj na oder pa še megauspešnico The Final Countdown, kjer je publika dobesedno preglasila Tempesta. Po zaključnem pozdravu so se ob dveh zjutraj fantje poslovili z odra.
Drugi dan festivala Pivo in cvetje s svojo ponudbo in izvedbo gotovo ni razočaral nikogar. Sledil pa je še en dan, zato smo odhiteli domov nabirat moči še za finale.
na vrh