Leto se počasi šele preveša v svojo drugo polovico, pa je že izpljunilo resnega kandidata za (domačo) metal plato leta. Kranjski death metalci Penitenziagite so po desetletju delovanja sredi aprila pri On Parole le izdali dolgo pričakovani studijski prvenec Humanity Galore in potrdili rek, da se za najboljše včasih izplača počakati. Fantje so se tokrat po dolgem času spet vrnili na ljubljanske odre, družbo v Ortu pa so jim pretekli četrtek delali velenjski norci Carnifliate.
Predzadnji koncert letošnje sezone Kadilnice of Death je svoja vrata odprl okrog desetih, obiskanost je bila že na predskupini kar zadovoljiva, Carnifliate pa že dobro ogreti za death metal klavnico. In res so Velenjčani v dobre pol ure nasekljali raznolik in razgiban death metal, ki je bil enkrat gruvi kot Obituary, drugič brutalen kot Cannibal Corpse in tretjič grindersko izprijen kot stari Carcass. Rifi dvojca Ring/Polovšak so pestri in ostri kot mesoreznica, le na trenutke so si nekoliko preveč podobni, a jih lepo dopolni Lejla, ki bo basu mlati pošteno (čeprav bi jo v zvočni sliki zlahka lahko potisnili še nekoliko bolj v ospredje), tako kot Grega Cestnik po opnih. Celoto lepo dopolni karizmatični, sproščeni in zabavni frontmen Tilen Kirbiš, ki prepriča tudi vokalno, saj je razpet tako med globoko kruljačino kot grind kričanje, pika na i pa so komadi kot sta God's Cock in Rikilejk. Punca in fantje trenutno snemajo svoj prvenec, ki ga čakamo krvavih rok.
Penitenziagite bi si glede na kvaliteto prvenca vsekakor zaslužili nekaj več publike, a se je te v zgornje nadstropju Orta nazadnje vendarle nabralo celo nekaj več kot je bilo pričakovano. Fantje so brez usmiljenja zagrmeli z Origin of Desolation in že prvi, orientalsko zveneči rifi so dali jasno vedeti, da nas čaka death metal koncert najvišjega ranga z odličnim zvokom povrhu. Z odra so prihajali potresni sunki v obliki izjemno domiselnih rifov, ki vse pred seboj rušijo brez usmiljenja kot kakšen cunami, medtem, ko tla pod nogami trese zverinsko bobnanje in rožljajoč bas, ki v živo pride do izraza mnogo bolj kot na albumu in Penitenziagite doda še mnogo bolj veličasten, gromozansko lovecraftovski prizvok. Sploh, ko te fantastični, brutalni, a jasen in razumljiv Demšijev vokal poboža kot kakšne lovke Great Old Ones. Kljub kompleksnosti in bogatosti komadov je bend pokazal izjemno uigranost z le malenkostnimi kiksi, res noro pa v živo izpadejo epski Cleansing, Dictation s fenomenalno odpeljano solažo (še takšnih!) izpod spretnih prstov Žana Kavčiča ter večni Path Lain In Shadows. Če kaj daste na kvaliteten death metal Penitenziagite (v odlični družbi Mephistophelian in Paragorie) nikar ne zamudite 30.5. v kranjskem Trainstation Squatu!
na vrh