Težko je točno predvideti, koliko pare je potrebno, da se tak konglomerat, ko je hrvaška skupina Parni Valjak, že 40 let kobaca po glasbeni sceni. Seveda z vmesnimi krajšimi prekinitvami in nekaterimi kadrovskimi menjavami, a vendarle v vseh štirih desetletjih uspešno vozijo slalom med različnimi popularnimi glasbenimi slogi in vztrajajo pri vrhu popularnosti skupin iz bivše skupne države. Tudi v Sloveniji, kjer se Parni Valjak pojavijo večkrat na leto, jim oboževalcev ne manjka, zato so se odločili, da bodo konec leta 2015 nekajkrat zaigrali tudi pri nas. V septembru smo jih že lahko gledali in poslušali v Križankah, oktobra pa so se ustavili tudi v Velenju.
Parni Valjak so v 4o-letni zgodovini izdali 18 studijskih albumov, 5 zelo popularnih albumov s koncertnimi posnetki in kar nekaj kompilacij. In še zdaj ne počivajo. Ustvarjajo nov material za nov album in prve zametke le-tega s singlom Samo ti smo lahko slišali že tudi v Križankah. Pare več kot očitno še ni zmanjkalo.
Parni Valjak je skupina s precej dolgim lastnim koncertnim repertoarjem in težko bi rekli, da potrebuje predskupino za ogrevanje. A za mlade slovenske skupine je ogrevanje publike pred tako znano glasbeno skupino seveda prava priložnost za predstaviti se širši publiki. Ta vloga je tokrat pripadla mladi celjski skupini, ki sliši na ime Jackson. Mogoče malo neposrečeno izbrano ime, glede na to, da se beseda Jackson v taki ali drugačni obliki že kar pogosto ponavlja v glasbi. Trojica fantov, ki smo jo letos že srečali na festivalu Pivo in cvetje, se je za občasna glasbena srečanja zbrala že v svojih gimnazijskih letih, uradno pa delujejo kot skupina od leta 2013. Imajo že nekaj avtorskega materiala, ki so ga med različnimi priredbami bolj znanih skupin tudi predstavili na festivalskem odru, izid studijskega prvenca pa predvidevajo proti koncu letošnjega leta. Vsekakor so Jackson skupina, ki jo v zadnjih mesecih kar pogosto lahko srečamo po odrih širom Slovenije, po izidu prvenca pa jih bomo lahko slišali najbrž še pogosteje.
Jackson so imeli na voljo slabo uro, da se predstavijo publiki, nato pa so oder po predpripravah zasedli Parni Valjak. Nikakor se nisem mogla zgubiti občutka, da je bila publika v začetku koncerta dokaj zadržana in da so fantje na odru to tudi čutili. S trudom in spodbudami so se člani trudili sprostiti občinstvo in jih pritegniti k pripevanju. In pa nekaj pesmih jim je to že zelo dobro uspelo. S sprehodom po starih uspešnicah, kot so Ima dana, U prolazu, Zagreb, … so dodobra opeli publiko, ki poleg dveh dam na odru kot tretji spremljevalni vokal počasi vendarle začela spremljati skupino na odru.
Uigranost na odru je mejila na perfekcijo. Ni kaj reči, fantje s toliko izkušnjami obvladajo svoj posel, dobro razpoloženje vseh sodelujočih pa je še dodatno popestrilo vzdušje.. Fantje so se potrudili in so nekatere starejše komade preoblekli v nove aranžmaje, kar je prijetno presenetilo nas, ki koncerte Parnega Valjaka pogosto obiskujemo. Akijev glas je skozi celoten repertoar zdržal brez težav, čeprav je bil koncert precej dolg. A takih smo pri Parnem Valjaku že vajeni. Niti Akijevega kiksa pri besedilu, ki se mu redko zgodi, a tokrat se mu je, skupini in pevcu ne gre zameriti. Je pa bila ravno ta njegova napaka tarča posmeha ves čas koncerta med člani na odru in tudi to je dokaz, koliko profesionalnosti premore ta skupina, da se zna pohecati tudi na svoj račun ter se tudi na ta način približati publiki. Napake so pač del človeštva in prav je, da to sprejmemo.
Sledil je kar konkretno dolg akustičen del, ki je v tej turneji postal že kar sestavni del koncerta. Akustičen del pri Parnem Valjaku vedno doda ščepec miline in umirjenosti pri koncertu ter še poudari čutnost besedil, pri katerih si publika da duška ob petju.
Za akustiko je sledil ponovni priklop s pesmijo Dođi, ki jo občinstvo dobro pozna, zato so ji spet dodali tretji backvokal. Sledilo je še nekaj uspešnic, pri katerih je Velenje prepevalo ob Akiju, in pa udaren zaključek z Ugasi me, potem pa so zvočniki prvič potihnili. Takrat si je publika dala duška – žvižganje in kriki so skoraj prebili zvočni zid, da topotanja po tleh sploh ne omenjamo. Seveda so glasbeniki pričakovano stopili nazaj na oder in potres s strani poslušalcev, ki so sedaj že na polno sodelovali, se je umiril. Parni Valjak so nam postregli še s tremi najbrž najbolj poznanimi komadi, nato pa se je skupina na odru ob odjavni špici z dolgim pozdravom in poklonom publiki po dveh urah in pol počasi poslovila.
Parni Valjak so pokazali, da po 40-ih letih še vedno znajo. Znajo zapeti, zaigrati, zabavati in spraviti publiko na noge. Usklajenost in živahnost , ki jo izkazujejo na odru, pričajo o tem, da jih bomo lahko spremljali morda še nadaljnjih 40 let. Ampak na obisk njihovega koncerta nikar ne čakajte tako dolgo. Turneja se pri nas in v naši bližnji okolici nadaljuje.
na vrh